Medtem ko imajo vse besede dobesedni pomen ali denotat, ima večina besed tudi konotacijo. Konotacija je čustvo ali asociacija, ki jo ima beseda, ki presega njen dobesedni pomen. Pesniki uporabljajo konotacijo v poeziji, da pomagajo ustvariti razpoloženje in ton ter nadzorujejo, kako si bo bralec mislil o osebi, kraju, stvari ali konceptu. Nekatere besede imajo negativne konotacije, druge pa pozitivne. V nekaterih primerih imata lahko dve besedi enak dobesedni pomen, vendar osupljivo različne konotacije. Tako »dom« kot »hiša« se nanašata na kraje, kjer ljudje živijo, toda beseda »dom« lahko bralca spodbudi k razmišljanju o kraju topline in družine, medtem ko mnogi vidijo besedo »hiša« kot bolj hladno in neosebno.
Za razliko od romanopiscev ali esejistov, ki imajo več prostora, da povedo, kar želijo povedati, ima pesnik omejeno količino besed, s katerimi lahko izrazi svojo misel. Z uporabo konotacije v poeziji lahko pesnik ustvari določeno razpoloženje, ton ali občutek preprosto z uporabo pravilne besede ali kratke fraze. Večina pesnikov meni, da je izbira besed izjemno pomembna, saj imata dve besedi lahko enak dobesedni pomen, a so lahko njune konotacije zelo različne. Na primer, besedi “močan” in “močan” imata podoben dobesedni pomen. Toda medtem ko lahko beseda »močan« navede človeka na misel na osebo, ki ima trdnost in močan značaj, lahko beseda »močan« bralca opozori na osebo, ki ima bogastvo in družbeni vpliv.
Včasih je konotacija v poeziji pozitivna. Pesnik izbira določene besede, ker imajo za večino ljudi vesele asociacije, pisatelj pa želi v bralcu ustvariti pozitiven občutek. Pesem bi lahko opisala ustvarjanje umetniškega dela kot »rojstvo«, da bi bralec pomislil na nekaj, kar je lahko težko in boleče, a na koncu veselo. Če bi opisal novo partnerstvo, bi ga pesnik lahko opisal kot poroko, da bi označil, da gre za »veselo zvezo«. Če pesnik želi, da bralec vidi nekaj tako veselega ali razburljivega, ga lahko primerja s toboganom ali pa ga opiše kot vrtoglavo hitro smučanje po gori.
Konotacija, ki jo najdemo v poeziji, je lahko tudi negativna. Pravzaprav je konotacija mnogih pesnikov v poeziji, da bi postavili določeno razpoloženje ali ton ali da bi bralca spodbudila k nečemu negativnemu, uporaba besede z negativno konotacijo. Če lik opišete kot ambicioznega, lahko bralec zagotovo pomisli na nekoga, ki si želi določene stvari in si bo morda prizadeval, da jih doseže. Z uporabo besede »požrešen« pa bralec vidi lik kot nekoga, ki je sebičen, pohlep in verjetno pripravljen uporabiti nepoštena sredstva, da bi dobil, kar hoče.