Vloga komunikacije v organizacijskem vedenju je ključnega pomena, saj napačna komunikacija običajno zmanjša produktivnost ter poveča napake in odpadke. Natančna komunikacija, posredovana na podporni način, pogosto povzroči večjo moralo in lahko vodi tudi do večjega občutka tovarištva med osebjem. V organizacijah lahko bolj odprta komunikacijska politika zagotovi varnostni ventil za odzračevanje težav, preden te težave vplivajo na produktivnost. Druga vloga, ki jo ima komunikacija pri organizacijskem vedenju, vključuje opremljanje deležnikov, da jasno sporočijo poslanstvo organizacije. Ohranjanje natančne evidence dejavnosti organizacije ter spodbujanje civilnega in pozitivnega sodelovanja s strankami in deležniki sta še dve pomembni vlogi, ki ju igra komunikacija v organizacijskem vedenju.
Neposredno posredovanje natančnih navodil lahko negativno vpliva na komunikacijo. To lahko povzroči povečano stopnjo napak in zmanjšano produktivnost na delovnem mestu. Če so navodila nadzornika napačno razumljena, lahko pride do resnih posledic. Ti lahko vključujejo poškodbe zaposlenih ali užalitev zelo cenjene stranke.
Po drugi strani pa jasna, dosledna komunikacija pogosto spodbuja bolj produktivno vedenje na delovnem mestu in dviguje moralo. Vloga te vrste komunikacije v organizacijskem vedenju povzroči, da delavci čutijo boljši nadzor nad svojim okoljem. Izkazalo se je, da spodbujanje produktivne komunikacije med osebjem in strankami v mnogih primerih povečuje tudi zadovoljstvo strank.
Opremljanje deležnikov za natančno sporočanje vrednot in poslanstva organizacije je še en pomemben vidik komunikacije v organizacijskem vedenju. Včasih podjetja sprejmejo nove zaposlene ali člane upravnega odbora skozi orientacijsko sejo, da bi jim dala zgodovinsko in trenutno sliko organizacije. To pomaga zagotoviti, da vsi, ki so povezani z organizacijo, sporočajo podobna sporočila o njenem poslanstvu in ciljih.
Uvedba politike odprtih vrat za zaposlene je lahko tudi del olajšanja natančne komunikacije o organizaciji tistim zunaj nje. To pogosto podpira pobude za odnose z javnostmi, saj lahko nezadovoljni zaposleni ali tisti, ki imajo nerešena vprašanja, razširjajo sovražna poročila in tako povzročijo težavo v odnosih z javnostmi za organizacijo. S proaktivnega stališča opremljanje deležnikov s točnimi informacijami o organizaciji pogosto spodbuja pozitivne odnose z javnostmi.
Ohranjanje natančne evidence korporativnih dogodkov se na splošno šteje za kritično pomembno. V skoraj vsakem primeru obstajajo zakoni, ki od organizacij zahtevajo, da se držijo različnih zahtev glede poročanja. Posredovanje netočnih informacij lahko povzroči tudi kazenske sankcije. Na primer, če je organizacija korporacija, je treba določena interna sporočila, kot so zapisniki sestankov podjetja, hraniti določeno obdobje.
SmartAsset.