Vloga kenninga v poeziji je povezana z opisovanjem predmeta na alternativni način, da bi občinstvu zagotovili drugačen in pogosto bogatejši pomen tega predmeta. Kenning je pesniška tehnika, ki sega v staro anglosaksonsko in nordijsko poezijo. Dobro je zastopan v klasikih, kot je Beowulf, in v drugih staroangleških delih.
Strokovnjaki opisujejo kenning kot stisnjeno metaforo, kar pomeni, da je relacijski pomen izražen z le nekaj besedami. Običajno pesniki, ki uporabljajo kening, za opis predmeta uporabljajo sestavljeno besedo, pogosto z vezajem. V bolj konvencionalni metafori bi bilo potrebno večje število besed, da bi učinkovito prenesli metaforični pomen. Na primer, uporaba sestavljene besedne zveze »ribja cesta« namesto besede »morje« je odličen primer keninga; tukaj pesnik zamenja preprost pomen s kompleksnim, ki nakazuje, da je morje ali ocean prizorišče, ki zagotavlja prevoz morskih bitij. V konvencionalni metafori bo pesnik morda moral napisati nekaj daljšega, kot je »cesta za ribe«.
Primarna vloga kenninga v poeziji je uporaba primerov, kot je zgornji, za podrobnejši opis predmeta. Dva dela sestavljene besede pogosto predstavljata razmerje med subjektom in objektom, ki ustvarja zapletene asociacije na jedrnat in pogosto abstrakten način. Kenning je v najbolj osnovnem smislu edinstven način označevanja predmeta za pomen in predstavitev koncepta v poeziji.
Poleg tega, da je kening hitrejši način za ustvarjanje metafor, je povezan tudi z narečjem. V mnogih primerih je lahko vloga keninga v poeziji prikazati primere lokalnega ali regionalnega narečja. V več kot nekaj jezikovnih skupnostih je opis preprostega predmeta s sestavljeno besedno zvezo namesto ene besede del skupnega narečja, ki ga ljudje zunaj skupnosti morda ne poznajo. Poezija lahko to odraža z uporabo keninga, da bi bralce seznanila z načini, kako lokalno prebivalstvo uporablja jezik.
Mnogi bi rekli, da je širša uporaba tovrstne metaforične fraze, da naredi jezik poezije bolj živahen. Mnogi akademiki in strokovnjaki za literaturo predlagajo uporabo kenninga v poeziji, da bi v delo vnesli več besedišča, ki spodbuja k razmišljanju. To spodbuja zanimanje bralcev in prispeva k privlačnosti številnih vrst poezije, kjer bi zaradi bolj tehničnih izbir besed lahko literarno delo delovalo ravno in nenavdahnjeno.