Primarna vloga čelne skorje je usmerjanje in usklajevanje delovanja drugih delov možganov, tako s procesom zavestnega razmišljanja in odločanja kot z črpanjem drugih nevronskih virov na podzavestni ravni. To vključuje prejemanje vnosa vseh telesnih čutil in obdelavo tega vložka, da se poudarijo najpomembnejši deli informacij. Čelna skorja je odgovorna tudi za sposobnost možganov za ustvarjanje dolgoročnih načrtov, ima vlogo pri upravljanju čustev in je vključena v ustvarjalnost in izvirno razmišljanje.
Ena ključnih funkcij tega področja možganov vključuje integracijo in filtriranje senzoričnih informacij. Človeška čutila zagotavljajo možganom obilico senzoričnih informacij iz sveta in možgani jih ne morejo neposredno obdelati. Ena od nalog prefrontalne skorje je filtriranje in razvrščanje senzoričnih informacij. To omogoča, da se pomembne informacije opazijo, upoštevajo in ukrepajo, medtem ko lahko bolj nepomembne informacije zanemarimo.
Nadzor impulzov in dolgoročno načrtovanje sta ključni veščini za človeka in ti veščini so zakoreninjeni v delovanju čelne skorje. Pravilno delujoči čelni reženj je sposoben filtrirati impulze, ki nastanejo drugje v možganih. Ta proces možganom omogoča, da selektivno preglasijo impulze, ki so v določenih okoliščinah dragoceni, v drugih pa neprimerni. Podoben odziv strahu se pojavi pri soočenju s fizično nevarnostjo in ob pomembnem, a zahtevnem srečanju, vendar je beg ustrezen odziv le v eni od teh situacij. Čelna skorja je odgovorna za ugotavljanje, katera situacija dejansko upravičuje beg.
Ta del možganov je odgovoren tudi za preglasitev kratkoročnih impulzov, kadar je to potrebno za doseganje dolgoročnih ciljev. Človeški instinkt nakazuje, da je prehranjevanje, dokler ni nasičeno, ko je hrana na voljo, ustrezna strategija preživetja. Čelni korteks je sposoben prepoznati dolgoročne pomanjkljivosti, povezane s takšnim načrtom. Poškodba tega dela skorje lahko povzroči nezmožnost izdelave ali spoštovanja dolgoročnih načrtov in se lahko kaže kot apatija.
Čelna skorja je eno od področij človeških možganov, ki se je razvilo nazadnje. Kot taka je v veliki meri zasedena z relativno novimi kognitivnimi funkcijami, kot je jezik, za katerega večina drugih možganov sesalcev ni zasnovana. Bolniki, ki so utrpeli poškodbe določenih delov čelne skorje, imajo težave pri jezikovnih opravilih.
Čelni reženj ima tudi vlogo pri ustvarjanju in dostopu do spominov. V veliki meri določa, katere informacije je vredno shraniti za prihodnji odpoklic, poškodba tega območja pa lahko povzroči težave tako pri ustvarjanju kot pri priklicu spominov. Ta povezava z delovnim spominom je povezana z dodatno funkcijo čelne skorje, in sicer z njeno vlogo pri ustvarjalnosti. Bolniki, ki so utrpeli poškodbe tega področja ali so imeli lobotomijo, ki je prekinila povezavo s to regijo, kažejo močno zmanjšano raven ustvarjalne misli.