Javne finance se nanašajo na prihodke, ki jih poberejo javni uslužbenci v svoji uradni vlogi, in način, kako porabijo denar. Glavna skrb v zvezi z upravljanjem javnih financ je vzpostavitev učinkovitega sistema razporejanja javnih sredstev s s tem povezanimi učinki na makroekonomske dejavnike in način porazdelitve nacionalnega dohodka. Kot taka študija finančnega upravljanja v javnem sektorju vključuje analizo načina, na katerega lahko država učinkovito zbira sredstva in jih učinkovito razporeja. To je mogoče doseči s postavljanjem ciljev, odgovornostjo, prizadevanjem za transparentnost, učinkovitim razvojem in upravljanjem sredstev ter odzivnostjo na globalne spremembe.
Prvi korak k dobremu finančnemu upravljanju v javnem sektorju, tako kot v vsakem drugem podjetju, je postavljanje tako kratkoročnih kot dolgoročnih ciljev. Ko so voditelji izvoljeni, si morajo postaviti cilje, za katere upajo, da jih bodo dosegli v okviru svojih uradnih mandatov. To je poleg uveljavljenih vladnih odgovornosti, kot so varnost, zdravstveno varstvo, infrastruktura in dobro počutje. Ko bodo javni uslužbenci poznali svoje načrte, bodo imeli okvir za razporeditev sredstev za uresničitev teh načrtov. To pri uradnikih dodatno vzbuja občutek odgovorne porabe in tudi olajša, da jih javnost odgovarja za svojo porabo, kadar ta ne dosega načrta.
Drugi dejavnik, ki spodbuja in olajšuje dobro finančno poslovodenje v javnem sektorju, je vzpostavitev strukture, po kateri so finančna dejavnost vlade, tako na lokalni kot na nacionalni ravni, dostopna članom društva. Ko bodo javni uslužbenci vedeli, da so njihove potrošniške navade pod drobnogledom, jih bo to spodbudilo k odgovornejši in preudarnejši uporabi javnih financ. Ena od metod, s katerimi je mogoče pozorno spremljati porabo vladnih uradnikov, je z rednimi uradnimi poročili o izdatkih in natančnejšo analizo svobodnih medijev. Če bodo javni uslužbenci razumeli, da bodo mediji in drugi družbeni nadzorniki razkrili kakršno koli finančno nepravilnost, jih bodo spodbudili k boljšim finančnim praksam.
Dobro finančno poslovodenje v javnem sektorju vključuje razvoj in upravljanje vseh sredstev, ki so lastni državi. Na primer, če ima država naravne vire, kot je surova nafta, je dolžnost javnih uslužbencev, da razvijajo vire in upravljajo prihodke iz teh virov v korist družbe na splošno. V primeru surove nafte to lahko vključuje gradnjo rafinerij in razporeditev prihodkov od surove nafte in povezanih proizvodov na potrebna območja.