Vlade imajo dve vrsti predpisov, ko gre za upravljanje denarja, fiskalno politiko in denarno politiko. Fiskalna politika določa, kako vlade zbirajo denar z davki in porabijo ta prihodek. Vloga denarne politike je manipulirati z razpoložljivostjo nacionalne valute, da bi tako inflacijo in nacionalno stopnjo brezposelnosti ohranili na nizki ravni.
Na splošno, če gospodarstvo države raste, bo obstajala zdrava ponudba delovnih mest, ki jih bodo delavci zapolnili, in nizka stopnja brezposelnosti. Nizka stopnja brezposelnosti pomaga ohranjati zdravo gospodarstvo, saj so ti zaposleni delavci tudi potrošniki z denarjem, ki ga lahko porabijo za izdelke in storitve, ki jih ponujajo različna podjetja. Ko potrošniki kupujejo, podjetja služijo denar in si lahko privoščijo, da še naprej zaposlujejo – in zaposlujejo več – delavcev, ki posledično delujejo tudi kot potrošniki.
Inflacija se nanaša na to, kaj se zgodi, ko valuta določenega naroda postane tako bogata, da začne izgubljati vrednost. Posledica tega je rast cen, kar pomeni, da se kupna moč posamezne enote valute zmanjšuje. Vlade želijo inflacijo obdržati na minimumu, ker naraščajoče ravni cen škodijo zmožnosti potrošnikov za nakup blaga in storitev. Poleg tega, da škodi življenjskemu standardu potrošnikov, to posledično škodi podjetjem, katerih blaga in storitev potrošniki ne kupujejo. To potem škodi gospodarstvu.
Vloga denarne politike pri spodbujanju gospodarske rasti ima običajno obliko, ki podjetjem olajša pridobivanje posojil in kreditov za razširitev poslovanja, podjetnikom pa denar za ustanovitev novih podjetij. Državna centralna banka lahko to stori z znižanjem obveznih rezerv ali odstotka obveznosti, ki jih mora banka po zakonu hraniti kot likvidno valuto. To nato bankam omogoča, da dajo več posojil in izdajo več kreditov, kot jih lahko z višjimi obveznimi rezervami. Centralne banke lahko spodbujajo gospodarsko rast tudi s povečanjem ponudbe denarja ali celotnega zneska nacionalne valute, ki je v obtoku.
Da bi ohranila nizko inflacijo v okviru vloge denarne politike, lahko vlada omeji količino denarja, ki je v obtoku, da ohrani vrednost vsake enote valute. To vključuje korake, ki so nasprotni tistim, ki spodbujajo gospodarsko rast. Ti vključujejo dvig obveznih rezerv za banke in zmanjšanje ponudbe denarja v državi.
Izziv, ki ga podeduje vloga denarne politike, je, da vlade ne morejo spodbujati gospodarske rasti, ne da bi tvegale inflacijo, in ne morejo sprejeti ukrepov za ohranjanje nizke inflacije, ne da bi tvegale upočasnitev gospodarstva in ustrezno povečanje stopnje brezposelnosti. Zaradi tega morajo vlade dati prednost bodisi gospodarski rasti bodisi ohranjanju nizke inflacije v danem trenutku. Na splošno se centralne banke spopadajo s to dilemo tako, da sprejmejo skromne korake za ohranjanje nizke inflacije v času gospodarske rasti in tvegajo, da se inflacija osredotoči na spodbujanje gospodarske rasti, ko so gospodarstva v recesiji ali depresiji.
SmartAsset.