Podobe v poeziji so različne uporabe, na primer ustvarjanje miselne slike za bralca ali povezovanje različnih delov pesmi. Primerjava je uporaba besed “všeč” ali “kot” pri primerjavi. Druga figura govora, ki se pogosto uporablja v poeziji, je metafora, ki je še ena oblika primerjave, čeprav ne uporablja besed »všeč« ali »kot«; namesto tega navaja, da nekaj “je” nekaj drugega. Večina poezije uporablja vsaj eno od teh vrst govornih figur in pogosto uporablja obe.
Podobnost se pogosto uporablja za ustvarjanje miselne slike v mislih bralca. Na primer, pesem se lahko začne s primerjavo, da določi ton pesmi. Fraze je mogoče poosebljati tudi z uporabo primerjave v poeziji. Lahko se uporablja, da se običajni predmeti ali ideje zdijo drugačni ali neznani, kar bi lahko povečalo pomen pesmi za bralca.
Uporaba primerjave v poeziji je pogosto odvisna od učinka, ki ga pisatelj želi ustvariti na bralca. Podobe lahko uporabimo za opis nečesa; na primer, če primerja eno stvar z nečim drugim, lahko bralec dobi podrobnejšo predstavo o tem, kaj je izvirna stvar, ki se opisuje. Podobe lahko uporabimo za opis skoraj vsega.
Druga uporaba primerjave v poeziji je povezovanje različnih verzov ali delov pesmi. To lahko storite tako, da ponovite primerjavo skozi pesem ali jo nekoliko spremenite z vsakim verzom. To bralcu pomaga razumeti celoten koncept ali idejo pesmi s ponavljanjem.
Ena od nevarnosti primerjav v poeziji je, da se lahko spremenijo v klišeje, ki so besedne zveze, uporabljene tako pogosto, da izgubijo svoj prvotni pomen ali izgubijo učinek. En primer klišeja bi bil »kul kot kumara«. Običajno se je v poeziji tovrstnim frazam najbolje izogniti, saj s prekomerno uporabo niso več izvirni ali ustvarjalni.
Primerjava v pesmi je lahko zelo preprosta, na primer kratka fraza, ali zelo zapletena. V nekaterih primerih lahko primerjava sestavlja cel verz pesmi. Pri uporabi primerjave v poeziji je veliko prilagodljivosti in pisatelj se mora odločiti, kako zapletena bo primerjava.
Eden od načinov, kako pisatelj razmišlja o uporabi primerjave v poeziji, je razmišljanje o dveh popolnoma različnih stvareh. Če rečemo, da je eden podoben drugemu, se ustvari primerjava. Pomembno pa je, da pisatelj razmišlja o tem, kako primerjava povečuje pomen pesmi; z drugimi besedami, podpirati bi moral pisateljev pomen, namesto da bi mu nasprotoval ali ne bi prispeval ničesar posebnega k pomenu.