Kakšna je razlika med znanostjo o okolju in tehnologijo?

Glavna razlika med okoljsko znanostjo in tehnologijo je v tem, da je znanost o okolju večinoma vključena v teoretične raziskave za odkrivanje osnovnih vzrokov za okoljske spremembe, čeprav so te raziskave lahko včasih tudi uporabne raziskave, ki iščejo rešitve za težave na poti. Okoljski tehnologi so po drugi strani osredotočeni na ponujanje praktičnih rešitev za onesnaževanje ali degradacijo okolja, ki obstaja v sedanjosti, in jih zanima le sekundarni interes, kaj so osnovni vzroki. Tako znanost o okolju kot tehnologija delujeta z roko v roki pri iskanju rešitev za okoljske probleme, ki jih povzroča pretekla ali sedanja človeška dejavnost, tako znanost kot tehnologija se zanašata druga na drugo, da razvijeta boljše razumevanje zapletenih vzročno-posledičnih ciklov, ki pojavljajo v naravi.

Področje okoljske znanosti in tehnologije pogosto ustvarja vzdušje, v katerem raziskovalci in tehnološki inženirji delajo za isto podjetje. To je mogoče najti na najrazličnejših industrijskih področjih, od raziskav pridelkov do raziskovanja in vrtanja nafte ter razvoja alternativne energije, kot je proizvodnja sončnih celic. Znanstveniki in inženirji so skupaj pogosto združeni pod naslovom raziskave in razvoj, kjer znanstveniki uporabljajo eksperimentalne ali empirične podatke skupaj s preteklim znanjem na terenu, da predlagajo potencialno boljše procese ali sisteme. Inženirske ekipe nato to znanje prevzamejo in ga uporabijo z izdelavo novih strojev, sistemov ali bioloških kontrol za testiranje v resničnem svetu.

Znanost je na splošno razdeljena na dve široki disciplini: znanosti o življenju in fizikalne znanosti. Znanosti o življenju vključujejo raziskave na področjih, kot so biologija, botanika in entomologija, ali preučevanje živih bitij in organskih procesov, kot so rastline in žuželke. Fizikalne vede vključujejo raziskave v fiziki, geologiji in matematiki, ki jih pogosto imenujemo čiste znanosti, saj so veliko bolj teoretične narave in vključujejo odkrivanje osnovnih fizikalnih zakonov. Ko naj bi nekdo delal na področju okoljske znanosti, pa lahko njegove raziskave prečkajo številne discipline. Primer tega bi bil klimatolog, ki je znanstvenik, ki preučuje spremembe vremenskih vzorcev, na katere vplivajo geološki in sončni dogodki, pa tudi učinke rastlinskega življenja na zračne in vodne cikle.

Ko inženirji iščejo okoljske tehnološke rešitve, na koncu prečkajo tudi tradicionalne raziskovalne in razvojne ovire. Inženirji se osredotočajo na gradnjo rešitev problemov na področju kemijskega, strojnega in gradbenega inženiringa, vendar same rešitve pogosto vodijo do novih odkritij in novega razumevanja fizikalnih zakonov. Ker so inženirji sčasoma gradili zgradbe in avtomobile, je neučinkovitost v tem, kako zgradbe zadržujejo toploto ali se upirajo potresom ali kako avtomobili kurijo gorivo za mehansko gibanje, privedla do izboljšanja tehnologij z boljšim razumevanjem fizikalnih zakonov, po katerih delujejo, ki vključujejo načela čistega znanstvenega raziskovanja v fiziki, kemiji in metalurgiji.

Prehod med znanostjo o okolju in tehnologijo tako pri raziskavah kot pri uporabi znanja tradicionalno združuje obe disciplini v skupino. Znanstveniki se ukvarjajo z vprašanji »zakaj« o okoljskih procesih, razvijalci tehnologij pa z vprašanji, »kako« zgraditi nekaj za doseganje okoljskih ciljev. Sodelovanje med vsemi področji razvoja okoljske znanosti in tehnologije postaja vse pomembnejše, saj ima človeška dejavnost vse večji vpliv na svet narave.

Zdravje ekosistemov po vsem svetu je vse bolj povezano s komercialno proizvodnjo surovin in naravnih materialov, ki spodbujajo človekovo rast. Ker ima taka dejavnost široke učinke na številna znanstvena in tehnološka področja, je treba ob najnovejših najsodobnejših raziskavah znanstvenikov izdelati nove okoljske tehnologije, da preprečimo napake, ki lahko povzročijo nepredvideno škodo okolju. Vladni ukrepi skupin, kot sta Nacionalna znanstvena fundacija ZDA (NSF) in Evropska znanstvena fundacija (ESF), združenje 78 znanstvenoraziskovalnih organizacij po vsej Evropi, si prizadevajo za ustvarjanje skupnih prizadevanj na področju okoljskih znanstvenih in tehnoloških rešitev v svetovnem merilu.