Obstajajo trije glavni koledarji, ki temeljijo na različnih načinih označevanja časa – zahodni koledar, imenovan tudi krščanski ali gregorijanski koledar; islamski ali hidžri koledar; in judovski ali hebrejski koledar. Med razlikami med temi koledarji so osrednji dogodki, na katerih temeljijo, dolžina mesecev in let ter čas začetka dneva.
Morda je temeljni način kategorizacije koledarjev glede na njihov osrednji dogodek – to je, na čem temelji koledar. Krščanski koledar je sončni koledar, ki temelji na Kristusovem rojstvu. V verski in tradicionalni posvetni rabi so leta označena kot BC za Pred Kristusom ali AD, Anno Domini (v letu našega Gospoda). Vse bolj posvetne rabe uporabljajo novejši sistem označevanja, ki ne priznava, da datumi ustrezajo Kristusovemu rojstvu. Leto označujejo kot BCE ali CE, kjer BCE pomeni pred navadno dobo, CE pa za sedanjo dobo, običajno dobo ali krščansko dobo.
Gregorijanski koledar se običajno uporablja kot sinonim za zahodni koledar in krščanski koledar, vendar je bil dejansko poimenovan po papežu Gregorju XIII. Ima leto, sestavljeno iz 12 mesecev in 365 dni, 366 v prestopnem letu, ki se zgodi tako, da vsaka štiri leta dodamo dan v februarju. Medtem ko gregorijanski koledar temelji na julijanskem koledarju – koledar je okoli leta 45 pred našim štetjem uvedel Julij Cezar po posvetovanju z astronomom – temelji tudi na letu Kristusovega rojstva. Ta koledar je želel izboljšati svoje predhodnike in ustvariti bolj redno obliko kot lunin koledar in julijanski koledar. Gregorijanski koledar je konec 16. stoletja zamenjal julijanski koledar.
Islamski koledar temelji na emigraciji preroka Mohameda in njegovih somuslimanov, spremljevalcev ali Sahabah, iz Meke v Medino. Izselitev naj bi bila po dolgih letih muslimanskega preganjanja zapovedana od Boga in se je zgodila leta 622 našega štetja po zahodnem koledarju oziroma 4382 AM (Anno Mundi ali v letu sveta) po judovskem koledarju. Hirah v arabščini pomeni emigracijo, zato se islamski koledar imenuje tudi koledar hidžri. Leta pred emigracijo so označena kot BH, Pred hidžro, leta po izselitvi pa kot AH, Anno Hidžra ali V letu Hidžre. Koledar temelji na luninem letu in ima približno 354 dni in 12 mesecev, vsak ima 29 ali 30 dni. Imena mesecev so Muharram, Safar, Rabiul-Awwal, Rabi-uthani, Jumada al-awwal, Jumada al-thani, Rajab, Sha’ban, Ramadan, Shawwal, Dhil-Q’ada in Dhil-Hijja.
Judovski koledar je lunisolarni koledar in temelji na stvarjenju, ki naj bi se zgodilo – okoli leta 3760 pred našim štetjem po zahodnem koledarju. Judovski ali hebrejski koledar ima od 353 do 385 dni in 12 mesecev, 13 v prestopnem letu. Meseci imajo 29 ali 30 dni: Nissan, Iyar, Sivan, Tammuz, Av, Elul, Tishri, Cheshvan, Kislev, Tevet, Shevat in Adar. V prestopnem letu je za Ševatom vstavljen Adar I, obstoječi mesec Adar pa se imenuje Adar II – 13. mesec. Medtem ko imata zahodni in islamski koledar novo leto, ki se začne s prvim mesecem, se novo leto po judovskem koledarju začne v sedmem, ne v prvem mesecu v letu.
Te vrste koledarjev se razlikujejo tudi po tem, kdaj se začne nov dan. V julijanskem, gregorijanskem, zahodnem in krščanskem koledarju se dan začne ob polnoči. Islamski in judovski koledar pa se začneta ob sončnem zahodu.
Obstaja veliko drugih vrst koledarjev; Zahodni koledar pa je morda najbolj priljubljen. Druga priljubljena vrsta koledarja – kitajski koledar – se še danes uporablja za kitajske praznike in za astrološke namene. Je lunisolarni koledar z 12 meseci v rednem letu in 13 meseci vsako drugo ali tretje leto. Dnevi v kitajskem koledarju se začnejo ob 11 in ne ob polnoči. Čeprav obstaja nekaj sporov o tem, kdaj se je kitajski koledar začel, večina verjame, da se je začel nekje okoli 2600 do 2500 pr.