Učinek in učinek imata podoben pomen in podobno izgovorjavo, zato je včasih težko vedeti, katero uporabiti. Na splošno lahko ljudje ugotovijo razliko, če pogledajo, kakšno slovnično vlogo igra beseda: afekt se skoraj vedno uporablja kot glagol, učinek pa se običajno uporablja kot samostalnik. Nekateri ljudje uporabljajo tudi trike, ki jim pomagajo zapomniti, kot je mnemonika. Obstaja tudi več izjem od običajne uporabe afekta in učinka, predvsem v kontekstu psihologije.
Pogoste uporabe vpliva
Afekt se uporablja predvsem kot glagol. Ima dva glavna pomena, ki sta tesno povezana. Najpogosteje pomeni vplivati na nekoga ali nekaj na fizični ali psihološki način, na primer v »Slika ga je prizadela tako globoko, da ni mogel govoriti« ali »Pobijanje jezu je vplivalo na gladino vode navzdol«. Lahko se tudi pretvarja, da nekaj čuti ali misli, na primer »Vplivala je na zanimanje za umetnost« ali »Vplival je na to, da razume, kaj je rekla, čeprav je bil dejansko zmeden«.
Pogoste uporabe učinka
Beseda učinek se uporablja predvsem kot samostalnik. Ima številne sorodne pomene, na splošno pa se nanaša na rezultat nečesa, moč, ki bi lahko imela nekaj, da bi doseglo določen rezultat, ali naravni pojav. Na primer, »Učinek volitev je bilo novo ravnovesje moči« nakazuje neposreden rezultat, medtem ko se »Učinek slike na njega navdihuje njegovo lastno delo« se osredotoča na moč, ki je potrebna, da se nekaj zgodi. Pojave pogosto imenujemo tudi učinki, kot je “fotoelektrični učinek” ali “učinek tople grede”.
Izjeme za Affect
Afekt se redko uporablja kot samostalnik, običajno v kontekstu psihologije ali sociologije. V tem primeru je afekt osebe njegovo razpoloženje ali duševno stanje. Pomanjkanje čustev, imenovano pavšalni afekt, je pravzaprav simptom več duševnih stanj, vključno s shizofrenijo. Še redkeje se afekt uporablja arhaično kot beseda za afektacijo, ki bi jo nekdo lahko prevzel – pozo ali razpoloženje, na primer »Njen afekt je bil učen in milostljiv, toda tisti, ki smo jo poznali, smo vedeli bolje.« V obeh primerih je poudarek na videzu: v kakšnem razpoloženju se zdi oseba, in kako se oseba obnaša, čeprav so njeni resnični občutki ali osebnost lahko drugačni.
Izjeme za učinek
Učinek se občasno uporablja tudi kot glagol, običajno za sklicevanje na nekaj, kar neposredno povzroča nekaj drugega. Slovnično vzame predmet in ima pogosto dodan konec »-ed«. Oseba bi lahko na primer rekla »Volitve so končno povzročile spremembo, na katero so ljudje upali«, pri čemer bi učinek uporabil kot glagol, ki pomeni »povzročil«. Ta uporaba je nekoliko pogostejša od uporabe samostalnikov afekta, vendar je še vedno veliko manj pogosta kot običajna uporaba učinka kot samostalnika.
Izogibanje napakam
Ker se učinek in učinek na splošno držita določenih slovničnih vlog, lahko bralci pogosto vedo, katero izbrati, tako da opredelijo namen besede v stavku. Nekateri ljudje uporabljajo tudi mnemotehnične pripomočke, da si pomagajo, da si zapomnijo, na primer, da je glagol akcijska beseda, tako dejanje kot učinek pa se začneta s črko “a”. Ena izmed najpogosteje storjenih napak je zamenjava učinkovanje ali udejanjanje z vplivanjem in prizadetim, saj je razlika med njima subtilna: prva pomeni neposredno povzročiti nekaj, druga pa vplivati na nekaj. Če je namen nejasen, je veliko bolj verjetno, da bo pravilna izbira afekta kot glagola.