Človeški možgani so razdeljeni na različne dele, pri čemer je vsak del odgovoren za določene funkcije, temporalni in parietalni reženj pa sta dva od teh oddelkov. Parietalni režnji so odgovorni za nekatere senzorične funkcije, kar pomeni, da omogočajo človeku, da izkusi čute okusa, dotika in vonja, ter osebi omogoča tudi prepoznavanje povezanih dražljajev, kot sta bolečina in pritisk. Parietalni režnji omogočajo tudi prepoznavanje gibanja in pomagajo človeku pri orientaciji položaja. Časovni režnji omogočajo človeku obdelavo čuta sluha, omogočajo pa tudi priklic govora in spomina.
Časovni in parietalni reženj se nahajata v največjem delu možganov, ki se imenuje veliki možgani. Veliki možgani se imenujejo tudi skorja. Veliki možgani imajo štiri režnje: okcipitalni reženj, čelni reženj ter temporalni in parietalni reženj. Časovni in parietalni reženj imata po dva dela.
Parietalni režnji omogočajo osebi, da se prostovoljno premika, in olajšajo razumevanje določenih konceptov. Težave ali poškodbe s parietalnimi režnji lahko povzročijo številne težave. Anomija je na primer nezmožnost priklica imena predmeta, medtem ko je agrafija nezmožnost pisanja imena predmeta. Težave v parietalnih režnjah lahko vodijo tudi do nezmožnosti matematike, imenovane diskalkulija, ali težave pri branju, imenovane aleksija. Težave s parietalnim režnjem lahko med drugimi prostorskimi težavami povzročijo tudi nezmožnost ločevanja desno od leve.
Poškodbe ali težave v temporalnih režnjah lahko privedejo do številnih težav, vključno z nezmožnostjo razumevanja govora, imenovano Wernickejeva afazija, in nezmožnostjo prepoznavanja obraza, imenovano prosopagnozija. Posledica so lahko tudi težave s kratkoročnim spominom, pa tudi spolne težave ali agresija. Lahko vpliva tudi na dolgotrajni spomin.
Časovni in parietalni reženj, čeprav sta oba razvrščena kot del velikih možganov, se nahajata na različnih območjih. Na splošno se parietalni režnji nahajajo v srednjih možganih. Čutila se obdelujejo skozi del tega področja, ki se imenuje somatosenzorična skorja. Časovni režnji so proti dnu možganov. Na tem mestu je hipokampus, ki pomaga uravnavati spomin.
Druga dva dela velikih možganov sta okcipitalni reženj in čelni reženj. Okcipitalni reženj omogoča možganom obdelavo vizualnih podob. Čelni reženj omogoča sklepanje in reševanje problemov, povezan pa je tudi s čustvi in nekaterimi deli govora.