Temazepam in diazepam sta farmacevtski spojini zdravil, ki imata podobno kemično strukturo in razvrstitev, vendar se razlikujeta predvsem glede na to, katera stanja zdravita in kako medsebojno delujeta z drugimi zdravili. V nekaterih primerih so lahko tudi neželeni učinki različni, zlasti pri nosečnosti in nerojenih otrocih. V večini primerov ljudje uporabljajo temazepam za zdravljenje nespečnosti in telesnih motenj spanja, medtem ko se diazepam pogosteje uporablja za anksioznost in druge globlje zakoreninjene psihološke težave. Oba se štejeta za benzodiazepina in se včasih lahko uporabljata zamenljivo s sprejemljivimi rezultati. Njihove specifikacije pa so dovolj različne, da je ljudem običajno najbolje, če jemljejo zdravila, ki so najbolj povezana z njihovim posebnim stanjem.
Od kod prihajajo
Obe zdravili sta benzodiazepini, kar pomeni, da prihajata iz iste družine zdravil, sintetiziranih iz kemičnega benzena in diazepena. Vsi člani te družine so psihoaktivna zdravila z vrsto učinkov, ki lahko vključujejo sprostitev mišic, sedacijo, antikonvulzije in anksioznost. Poleg tega se s temi vrstami zdravil včasih zdravijo nespečnost, krči in mišični krči, ki se pogosto uporabljajo pri zdravljenju odtegnitve alkohola. V različnih koncentracijah se lahko uporabljajo kot predoperativna pomirjevala pri manjših medicinskih posegih, pa tudi pri zobozdravstvenih posegih.
Te lastnosti imata do neke mere tako temazepam kot diazepam. Oba veljata za zelo učinkovita in varna za kratkotrajno uporabo, vendar je največja razlika v tem, kaj sta najbolj učinkovita pri zdravljenju. Droge se proizvajajo nekoliko drugače in posledično lahko in se nagibajo k interakciji z različnimi deli kemije možganov osebe.
Pogoji, ki se zdravijo
Temazepam se predpisuje predvsem bolnikom, ki trpijo za nespečnostjo. To pomeni, da ga lahko običajno varno vzamete le tik pred daljšim spanjem. V mnogih primerih bo služil tudi kot mišični relaksant, ki lahko pomaga ljudem, da zaspijo in ostanejo utrujeni. Znan je kot hipnotik, kar pomeni, da lahko ljudi zaziba v spanec, lahko pa tudi moti njihov vzorec spanja v procesu.
Diazepam po drugi strani lahko pomaga ljudem, da se sprostijo, kar lahko povzroči spanec, vendar običajno ni predpisan v ta namen. Običajno velja za zdravilo proti anksioznosti, ljudje pa ga lahko jemljejo za obvladovanje vrste različnih motenj razpoloženja, povezanih s stresom, in družbenih motenj. V manj koncentriranih odmerkih lahko pomaga pri lajšanju mišičnih krčev, znanega kot »sindrom nemirnih nog«; lahko se uporablja tudi za zdravljenje bolezni notranjega ušesa, imenovane Menierova bolezen.
Interakcije z zdravili
Druga najpomembnejša razlika med temi zdravili je število in raznolikost zdravil, s katerimi vsako deluje. Pokazalo se je, da Temazepam medsebojno deluje z več vrstami protiglivičnih zdravil, na primer, pa tudi z majhnim številom antidepresivov. Diazepam pa lahko medsebojno deluje z veliko širšim naborom zdravil, vključno z večino drugih zdravil proti anksioznosti, večino pomirjeval in številnih zdravil proti bolečinam, tako na recept kot brez recepta. Zdravstveni strokovnjaki običajno ne priporočajo, da bolniki jemljejo katero koli zdravilo z alkoholom, saj lahko alkohol okrepi učinke in lahko povzroči nevarne zdravstvene razmere. Pri jemanju katerega koli zdravila je pomembno, da bolniki razumejo možne vrste interakcij z zdravili, saj lahko povečajo ali zmanjšajo učinkovitost zdravil ter potencialno poslabšajo njihove neželene učinke.
Stranski učinki
Znano je, da imajo benzodiazepini na splošno potencialno resne učinke na nerojenih otrok, vendar temazepam in diazepam ne povzročata vedno istih simptomov. V primeru temazepama dokazi kažejo, da lahko jemanje tega zdravila med nosečnostjo poveča tveganje za prirojene okvare, čeprav je poročano le o majhnem številu primerov. Uporaba diazepama med nosečnostjo, zlasti v tretjem trimesečju, lahko povzroči težave z dihanjem pri novorojenčku in se v večini primerov daje šele po natančni analizi tveganja za mater in nerojenega otroka.
Obe zdravili tudi splošno veljata za zasvojenost. Dolgotrajna uporaba lahko povzroči fizično odvisnost in škodljive psihične učinke. Večino časa bodo zdravniki in drugi izvajalci zdravstvenih storitev predpisali le ta in sorodna zdravila v omejenih količinah, običajno dovolj za zdravljenje bolezni v bližnji prihodnosti. Bolniki se morajo pogosto večkrat naročiti na redne preglede in praviloma še naprej prejemajo recepte, dokler so zdravila zdravstveno potrebna.