Pogosta napaka, ki obnore učitelje vseh stopenj, je mešanje besed »je« in »je«. Čeprav se povprečnemu piscu razlika morda ne zdi pomembna, vam lahko pravilna uporaba besed pomaga, da ste videti bolj inteligentni in izobraženi. Mnogi ljudje ustvarijo prvi vtis preprosto tako, da preberejo nečije pisanje, zato želite, da je vaše pisanje čim bolj natančno.
“Njegova” je posesivni pridevnik – včasih velja tudi za lastni zaimek – pomeni “pripadati ji”. Zmeda nastane, ker če samostalnika ne nadomestite z zaimkom »it«, se uporabi apostrof. Na primer, kost, ki pripada psu, je “pasja kost”. Radirka na svinčniku je “radirka svinčnika”. Oba primera uporabljata apostrof in »s«, da pripišeta lastništvo.
Ko se namesto samostalnika uporablja “it”, se apostrof ne uporablja več. Namesto »zajčja kletka« bi lahko rekli »njegova kletka«. Namesto »okno hiše« bi rekli »njeno okno«. To ponavadi zmede ljudi, ki so vajeni apostrofov, ki označujejo posestiv. Drugi primeri posesivnega »svojega« bi lahko vključevali psa, ki zakoplje svojo kost na svojem dvorišču in mizo, ki ima odlomljeno nogo, in prt, ki ga je treba likati.
“To je” je krčenje. Krčenje je, ko se nova beseda tvori iz dveh ali več ločenih besed. V angleščini se za potrditev manjkajočih črk uporablja apostrof. »Ne« je krčenje »ne« in »ne bi smelo« je krčenje »ne bi smelo«. »To je« je okrajšava za »je« ali manj pogosto za »ima«.
Vsakič, ko »je« vključuje apostrof, mora biti pisec sposoben nadomestiti »je« ali »ima« in naj bo stavek še vedno smiseln. “Jutri bo moj rojstni dan,” je pravilno, ker se lahko spremeni v “Jutri bo moj rojstni dan.” »Minili sta dve uri, odkar sem jedla,« je mogoče preveriti, saj je sprememba v »Minili sta dve uri, odkar sem jedla,« še vedno pravilna.
Zato je enostavno zmešati obe besedi, saj angleščina ne sledi vedno svojim pravilom!