Za solastnike nepremičnin obstaja več različnih izrazov, ki imajo vsak svoj pravni pomen. Dve takšni označbi, ki pogosto povzročita zmedo glede pravic in odgovornosti solastnikov, sta tisti, ki imajo nepremičnino kot skupni najemnik, in tisti, ki imajo nepremičnino kot del skupnega najemnega razmerja. Med skupnim najemom in skupnim najemom je več ključnih razlik, vendar je glavno razlikovanje mogoče potegniti v pravico do preživetja, ki je podeljena strankam skupnega najema. To pomeni, da ko en skupni najemnik umre, njegovi preživeli morda ne bodo uspeli prevzeti lastništva v njenem interesu. Namesto tega se njegov ali njen interes razdeli med preostale skupne najemnike.
Skupni najemniki nimajo pravice do preživetja. Ob smrti enega od skupnih najemnikov se lahko njegov interes v nepremičnini prenese na katerega koli od njegovih dedičev z oporoko ali zapuščino njegove zapuščine. Ustrezni skupni interes najemnikov v nepremičnini je prenosljiv brez omejitev, ne glede na omejitve, o katerih se stranki dogovorita v ločeni pogodbi.
Ustanovitev skupnega najema ima štiri elemente: čas, lastnino, interes in posest. Za skupno najemno razmerje morajo vse stranke hkrati imeti enake interese z istim poslom in z enako pravico do prebivanja na nepremičnini. Tako ima vsak skupni najemnik enak natančen delež v nepremičnini. Skupni najemniki so lahko lastniki svoje nepremičnine skupaj z nesorazmernimi interesi in nimajo nikakršnih škodljivih vplivov na ureditev. Poleg tega morajo stranke, ki želijo skleniti skupno najemno razmerje, jasno izraziti svojo namero, da ohranijo pravico do preživetja med strankama ali pa se domneva, da bo skupno najemno razmerje.
Ob prekinitvi skupnega najema je nastala ureditev ena od skupnih najemnikov. Najpogostejši način ločitve skupnega najema je s prenosom interesov ene od strank v skupnem najemu drugi stranki. Posledica tega je, da novi lastnik prevzame svoj skupni interes kot najemnik. Če je le še en skupni najemnik, je skupno najemno razmerje v celoti razpuščeno in bosta lastnika skupna najemnika. Če pa sta v skupnem najemnem razmerju več kot dva zainteresirana imetnika, bodo preostali prvotni skupni najemniki ostali kot takšni in le novi lastnik bo imel svoj skupni delež kot najemnik.