Definicije skrbništva in skrbništva se lahko razlikujejo glede na zakone o zapuščini in skrbništvu otrok, ki veljajo na določeni lokaciji. Na splošno skrbništvo pomeni, da je stranka, običajno nestarševska, z oporoko ali sodiščem imenovana, da skrbi za mladoletno ali nesposobno odraslo osebo in deluje v najboljšem interesu te osebe. Skrbništvo je, ko je oseba, običajno biološki starš mladoletnika, s strani sodišča pooblaščena za sprejemanje dolgoročnih odločitev v zvezi z blaginjo mladoletnika, vključno z izobraževanjem in zdravstveno oskrbo. Skrbništvo in skrbništvo sta si podobni v tem, da je oseba določena za nego druge osebe, vendar je v zakonskih zahtevah glede skrbništva oziroma skrbništva nekaj razlik.
Pri skrbništvu obstajajo različne vrste skrbnikov, ki jih imenuje sodišče, in skrbnik običajno ostane na mestu, dokler mladoletnik ne dopolni 18 let. Skrbnik zapuščine je oseba, bodisi starš ali tretja oseba, ki jo sodišče določi za nadzor nad finančnimi zadevami mladoletne osebe. Skrbnik ad litem je oseba, običajno odvetnik, ki jo imenuje sodišče, da zastopa najboljše interese mladoletnika v pravni zadevi, običajno v primeru skrbništva nad otrokom. Skrbnik osebe je nekdo, ki ga določi sodišče, ki je odgovoren za dobrobit mladoletnika, vključno z njegovo izobraževanje in zdravstveno oskrbo, ni pa odgovoren za finance ali premoženje. Začasni skrbnik je oseba, ki jo sodišče določi za začasnega skrbnika, na primer rejnika, do imenovanja stalnega skrbnika.
Skrbništvo in skrbništvo sta zasnovana tako, da zagotovita ustrezno oskrbo mladoletne ali nesposobne odrasle osebe. Skrbništvo nad mladoletnikom postane problem, ko se starša ločita ali ločita. Sodišče mora določiti ureditev skrbništva med staršema. Dve vrsti skrbništva, ki se dodelita v primerih skrbništva nad otroki, sta fizično in zakonito skrbništvo.
Fizična skrbništvo pomeni, da je starš odgovoren za vsakodnevne potrebe mladoletnika, kot so hrana, oblačila in zavetje. Ta vrsta skrbništva pomeni, da mladoletnik fizično živi s staršem. Zakonsko skrbništvo omogoča staršu, da sprejema pomembne odločitve za mladoletnika, vključno s tem, kje bo hodil v šolo, versko pripadnost in zdravstveno oskrbo.
Fizično in pravno skrbništvo lahko podelita oba starša skupaj. Če imajo starši skupno fizično skrbništvo, bo mladoletnik z vsakim od staršev preživel enak čas. Pri skupnem zakonitem skrbništvu se morata oba starša dogovoriti o odločitvah v zvezi z mladoletnikom. Obstajajo različice ureditev skrbništva, ki lahko vključujejo enega od staršev, ki ima izključno fizično skrbništvo, medtem ko imata oba starša zakonito skrbništvo. Možno je tudi, da ima eden od staršev izključno pravno skrbništvo, medtem ko imata oba starša skupno fizično skrbništvo.