Ko gre za način, kako ljudje uporabljajo jezik za prepoznavanje idej in konceptov, imata sintaksa in semantika dve različni vlogi in pomenita dve popolnoma različni stvari. Kjer sintaksa obravnava način, kako se besede ali besedne zveze ujemajo v stavku, morda celo pomensko, je semantika preučevanje vsake posamezne besede, ikone ali simbola in kako jo zaznava um. Poznavanje razlike med tema osnovnima konceptoma sintakse in semantike lahko koristi vsem, ki se ukvarjajo s humanističnimi znanostmi, povezanimi z jezikom ali komunikacijo.
Za nadaljnje razumevanje razlike med sintakso in semantiko je potrebno razvito razumevanje vsakega od teh dveh “podatkovnih tipov” ali “kognitivnih protokolov”. Prva, sintaksa, je povezana s slovnico, fraziranjem, ločili in drugimi elementi jezika, ki vplivajo na to, kako ljudje uporabljajo in razumejo ta jezik. Na primer, če upoštevamo, kako so frazni glagoli sestavljeni iz preprostega glagola in preprostega predloga, je vprašanje skladnje.
Primer semantike je jukstapozicija dveh simbolov ali besednih/vizualnih elementov. Ljudje se odločamo o interpretaciji semantike na podlagi fiksnih asociacij in naučenih asociacij. Semantičen kontekst je lahko pomemben, na primer, pri proizvodnji potrošniškega blaga, ki uporablja simbole za komunikacijo s svetovnim potrošnikom, namesto da bi uporabljali besede in konvencije posameznega naroda.
Za nadaljnjo opredelitev semantike strokovnjaki pogosto govorijo o konotacijah besed in simbolov kot prizadevanju za semantiko. Semantika se še vedno nanaša na idejo, da imajo govorne enote pomen in se lahko nanaša bodisi na eno samo enoto bodisi na povezavo dveh enot. Nekateri akademiki in drugi se nanašajo na področja, kot je filologija, ki preučujejo uporabo besed ali idej kot pomenske narave.
Tako sintaksa kot semantika sta uporabni na splošnem področju jezikoslovja. Za razlikovanje skupnih vlog sintakse in semantike lahko akademik uporabi sintakso, da preuči, ali je povezovanje besed pravilno, in semantiko, da na splošno ugotovi, kako se več besed zazna, ko so predstavljene skupaj v katerem koli danem vrstnem redu. Jezikoslovci lahko uporabijo kombinacijo semantičnega in skladenjskega študija za izgradnjo jezikovnih modelov za številne različne raziskovalne namene. Te so lahko pomembne tudi v raziskovalnih predlogih, katerih cilj je nadaljnja opredelitev praktične uporabe znanih jezikovnih struktur.