Po definiciji je republika reprezentativna oblika vladavine, ki se vlada v skladu z listino ali ustavo, demokracija pa je vlada, ki vlada po volji večine. Čeprav se te oblike vladanja pogosto zamenjujejo, so precej različne. Glavna razlika med republiko in demokracijo je listina ali ustava, ki omejuje oblast v republiki, pogosto za zaščito pravic posameznika pred željami večine. V pravi demokraciji večina vlada v vseh primerih, ne glede na posledice za posameznike ali tiste, ki glede vprašanja niso v večini.
Variacije
Zmedo glede razlike med obema oblikama vlade še dodatno prispeva dejstvo, da v praksi obstaja veliko različic vsake. Na primer, predstavniška demokracija je tista, v kateri so, tako kot republika, uradniki izvoljeni, da glasujejo v imenu ljudi o večini vprašanj, namesto da bi vsi državljani glasovali o vsakem vprašanju. Poleg tega je ustavna demokracija predstavniška demokracija, v kateri je oblast vlade omejena z ustavo. V bistvu je to republika, zato je v praktične namene razlika med republiko in ustavno demokracijo pogosto v veliki meri semantična.
Vlada s strani ljudstva
V obeh vrstah vlade odločitve sprejemajo ljudje ali njihovi predstavniki in ne monarh. Vodja države se v večini primerov imenuje predsednik in ga neposredno ali posredno izvoli ljudstvo. Predstavnike vlade v obeh vrstah vlade prav tako izvoli ljudstvo. V neposredni demokraciji, v kateri ljudje sami glasujejo o vseh vprašanjih, vladni uradniki ali predstavniki zgolj izvajajo voljo večine in ne glasujejo v imenu ljudi.
Zaščita pravic posameznikov
Prava demokracija je redka zaradi možnosti, da se spremeni v tisto, kar bi lahko imenovali “vladavina mafije”. To se zgodi, ko večina sprejema odločitve, ki koristijo sebi na račun manjšine. Na primer, rasni, verski ali družbenoekonomski razred, ki ga sestavlja več kot 50 % volilne populacije, bi lahko – teoretično – glasoval, da bi si zagotovil določene ugodnosti ali zatiral ali omejil tiste v manjšini. V pravi demokraciji ni pravne moči, ki bi ščitila manjšine.
V republiki ali ustavni demokraciji pa listina ali ustava običajno zagotavlja določene pravice posameznikom ali manjšinskim skupinam. To preprečuje, da bi te pravice odvzela ali jih kršila volja večine. Ta zaščita je temeljna za republiško obliko vladavine.