Razlika med prinesi in vzeti, dvema pomembnima glagoloma, se pogosto zamenjuje. Glavna stvar je, da bi morali te glagole pogledati glede na lokacijo vašega ali drugega govorca. Ko govorec želi, da mu nekaj pride, lahko prosi drugo osebo, naj ta predmet »prinese«. Ženska, ki gosti večerjo, lahko nekoga prosi, naj prinese predjed. Govornik se sklicuje na svoj kraj ali tam, kjer prireja večerjo, kot na kraj, ki ji je blizu. Predjed ji bodo prinesli.
Tukaj postane razlika med prinašanjem in prevzemom nekoliko zmedena. Z vidika osebe, ki jo ženska, ki gosti večerjo, prosi, naj prinese predjed, predjed odnese daleč stran od sebe (lokacija večerje). Ko vas prosijo, da na dogodek prinesete predjed, lahko komu drugemu poveste, da vzamete predjed na večerjo. V mnogih primerih ne prinesete predjedi, dokler ne prispete na cilj gostitelja in najavite: »Prinesel sem predjed«. Ko pridete do gostiteljevega cilja, ne bi želeli uporabiti: »Prijel sem predjed«, razen če ga ne želite skrbeti, da mu odnesete hrano. Kljub temu lahko gostitelju, če ste oba v kuhinji, rečete: “Predjed sem odnesel v jedilnico,” saj ste predjed odnesli na drugo mesto od tistega, kjer sta vi in gostitelj.
Vendar pa je tukaj zabavni del, zaradi katerega se ljudje pogosto zelo zmedejo glede razlike med prinesti in vzeti. Če se pogovarjate po telefonu z žensko, ki želi predjed, je ne boste vprašali: “Kaj naj vzamem na večerjo?” Vprašali bi jo: “Kaj naj prinesem?” To je zato, ker gledate na dogajanje z njene perspektive in njene lokacije. Morda boste vprašali tudi: »Ali lahko pripeljem gosta? “Ali bi radi, da prinesem kaj?” Čeprav bi z vaše perspektive nekaj vzeli na večerjo, če ostanete v pogovoru z žensko, o tem razpravljate z njene perspektive in njene lokacije.
Ko dve ali več strank gledata na dejanje iz iste perspektive, da se stvar »pripelje« na njihovo lokacijo, ne glede na to, ali je ta lokacija enaka, se stvari »prinesejo«, ne sprejmejo. Še en primer razlike med prinašanjem in prevzemom je lahko koristen.
Recimo, da se dva poslovneža skupaj odpravita na sestanek, kjer morata izvesti predavanje. Če gresta oba na lokacijo sestanka, lahko eden reče drugemu: “Ne pozabi prinesti zapiskov.” To je zato, ker oba poslovneža odhajata skupaj, bankovci pa bodo ostali pri njih, v bistvu ves čas na njihovi lokaciji. In seveda, ko pridete na sestanek, vas bo drugi zaskrbljeni sodelavec vprašal: »Ali ste prinesli zapiske?«
Zdaj recimo samo en poslovnež se odpravlja na poslovno srečanje, drugi pa ostane nekje drugje in se sestanka ne udeleži. Ko poslovnež, ki gre na sestanek, odhaja, poslovnež, ki ostane, pravi: “Ne pozabite vzeti zapiskov.” Zapiski »zapuščajo« poslovneža, ki se ne udeležuje sestanka, in se gledajo z njegove perspektive. Ko potujeta skupaj, to počneta z zapiski in si ogledujeta temo s končne lokacije, kjer so opombe potrebne.
Tako je razlika med prinašanjem in prevzemom v veliki meri odvisna od perspektive, s katere zadevo obravnavate. Če nekaj odstranjujete na drugo lokacijo, z vaše perspektive običajno »prevzamete«, od začetka do končne lokacije. Če prosite, da vam nekaj pride, ali gledate z vidika osebe ali kraja na cilju, boste »to prinesli«. Ko nekoga prosite, da vam nekaj prinese, ga prosite, naj to prinese, ko pa nekoga prosite, da nekaj odstrani, ga prosite, naj to vzame. Vse je odvisno od tega, kako gledate na pogovor in s čigavega zornega kota ga gledate.