Razlika med prepričljivim in objektivnim pisanjem je pravzaprav implicirana prav v imenih teh dveh stilov pisanja. Pri prepričljivem pisanju avtor upa, da bo občinstvo o nečem prepričal. Po drugi strani objektivno pisanje predstavlja dejstva in informacije, organizirane na dostopen način, brez kakršnih koli konkretnih zaključkov ali skritih agenda. Številni članki Razloženo so odlični primeri objektivnega pisanja.
Obe vrsti pisanja imata posebno mesto v svetu in obe sta dragoceni. Številni pouki književnosti učence učijo prepoznati objektivno in prepričljivo pisanje, učence pa pogosto spodbujajo, da izpopolnijo svoje veščine v obeh, da bodo lahko boljši pisci in komunikatorji. So časi, ko je treba biti objektiven, in časi, ko je ključnega pomena biti prepričljiv.
V delu prepričljivega pisanja je avtorjev cilj prepričati bralca, da se strinja z njim. Običajno pisanje vključuje vrsto argumentov, od katerih so mnogi podkrepljeni z dejstvi, ki podpirajo avtorjevo stališče. Najbolj klasično, ta slog pisanja vključuje uvod, ki bralce seznani s temo, o kateri je treba razpravljati, ki mu sledi telo, z vsebino argumentov in zaključni zaključek, ki ponovi bistvo. Običajno je izjava o tezi, kot je “smrtna kazen kruta in nenavadna kazen” ali “zakoni o nadzoru orožja ne delujejo”, namig, da berete prepričljivo pisanje.
Za objektivno pisanje je idealno značilna nepristranska predstavitev dejstev. Številni novinarji si prizadevajo ustvariti objektivno pisanje in svojim bralcem zagotoviti informacije, ki jih potrebujejo za lastno izbiro. Če uporabimo primer od zgoraj, bi objektivno pisanje o smrtni kazni vključevalo bolj splošno razpravo o zgodovini smrtne kazni, različnih tehnikah usmrtitve in morda informacije o raziskavah o tem, kako humane so te tehnike, vendar avtor ne bi obsojal. ali prepričljiva izjava o smrtni kazni.
Tako objektivno kot prepričljivo pisanje zahtevata kritično razmišljanje avtorja in bralca. Avtor mora biti sposoben jasno predstaviti informacije v obliki, ki bo za bralce logična, bralci pa morajo biti pripravljeni razmišljati o predstavljenih informacijah. V obeh primerih naj bralci vedno sklepajo sami po kritičnem premisleku o informacijah, v primeru prepričljivega pisanja pa je zelo dobro, da pred odločitvijo preberete del, ki ga je napisala druga stran.