DVD in Blu-ray™ sta dve vrsti optičnih diskov za shranjevanje, ki se običajno uporabljajo za shranjevanje filmov in drugega videa. Čeprav so diski videti podobni, obstajajo pomembne razlike. Razlika med predvajalnikom DVD in predvajalnikom Blu-ray™ je laserska tehnologija, ki se uporablja za snemanje in predvajanje podatkov. Predvajalnik Blu-ray™ lahko predvaja večino DVD-jev; vendar DVD predvajalnik ne more predvajati diskov Blu-ray™.
DVD-ji
Digitalni video diski (DVD) so bili razviti v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, na trg pa so prišli v drugi polovici desetletja. Informacije so zapisane na DVD s 1990 nanometrov (nm) rdečim laserjem, ki ustvarja mikroskopske izbokline v utoru na disku. DVD predvajalnik vsebuje laser, ki lahko bere izbokline v spiralni sledi podatkov. Najpogostejša vrsta diska lahko vsebuje 650 GB podatkov.
Kakovost zvoka in videa, posnetega na DVD, je zelo visoka; v večini primerov je video kodiran v formatu MPEG-2, ki ponuja visoko ločljivost in ločljivost 720 slikovnih pik. Pogosto so na voljo tudi možnosti prostorskega zvoka. Številni DVD-ji vključujejo tudi interaktivne menije, dodatne zvočne posnetke in druge posebne funkcije.
Blu-ray ™
Predvajalnik Blu-ray™ je bil predstavljen leta 2006. Informacije so zapisane na Blu-ray Disc™ z modrim laserjem 405 nm, kar je tehnologiji dalo ime. Ta laser proizvaja tesno fokusiran žarek in je sposoben zapisati več podatkov kot rdeči laser v prostor enake velikosti; standardni Blu-ray Disc™ lahko vsebuje 50 GB. Komercialni zvok in video je običajno kodiran v lastni obliki, imenovani Blu-ray Disc Movie (BDMV), čeprav obstajajo tudi drugi formati.
Kakovost videa na Blu-ray™ je višja kot na DVD-ju; v večini primerov je ločljivost 1080p. Poleg tega je način stiskanja videa na disku boljši, kar pripomore k boljši sliki. Kakovost zvoka na Blu-ray™ je v bistvu studijska. Tako kot DVD-ji tudi Blu-ray Discs™ običajno vključujejo interaktivne menije, več zvočnih posnetkov in druge posebne funkcije. Te funkcije so pogosto naprednejše, kot jih lahko ponudijo DVD-ji, in vključujejo stvari, kot so pojavni meniji in komentarji slike v sliki.
HD DVD
Naslednik standardnega DVD-ja, imenovanega HD DVD, je bil razvit v 2000-ih. Ta format bi lahko vseboval 15 GB na enoslojni disk in – tako kot Blu-ray™ – uporabljal modri laser za kodiranje informacij. Vsebuje tudi interaktivno vsebino, zelo kakovosten zvok in video ločljivost do 1080p. Po kratkem obdobju tekmovanja z Blu-ray™ pa je bil format leta 2008 ukinjen.
DVD proti Blu-ray™
Kar zadeva kakovost, lahko Blu-ray™ ustvari video z višjo ločljivostjo in višjo kakovost zvoka kot DVD. Ponuja tudi več posebnih in interaktivnih funkcij. Če je povezan z internetom, je mogoče predvajalnik Blu-ray™ tudi nadgraditi in uporabniku omogočiti prenos dodatkov in povezavo s spletnimi avdio in video storitvami.
Da bi kar najbolje izkoristili Blu-ray™, potrošnik resnično potrebuje televizijo visoke ločljivosti (HDTV), ki lahko prikazuje video 1080p, odličen sistem zvočnikov in internetno povezavo. Čeprav je HDTV postala zelo priljubljena, ima veliko ljudi še vedno televizorje standardne ločljivosti, ki ne morejo prikazati Blu-ray™ v najboljšem primeru. Vsa ta tehnologija je tudi razmeroma draga, čeprav cene padajo.
DVD-ji so zelo hitro postali zelo priljubljeni in posledično se predvajalniki in diski nahajajo v večini domov v ZDA in drugih državah. Posledično je malo verjetno, da bodo DVD-ji preprosto izginili na enak način kot HD DVD-ji. Večina predvajalnikov Blu-ray™ lahko predvaja tudi DVD-je, tako da bo nekdo, ki išče novo napravo, še vedno lahko predvajal svoje starejše diske. DVD predvajalniki ne morejo predvajati naslovov Blu-ray™, zaradi česar so za mnoge kupce manj privlačna izbira.