Tako praktikum kot pripravništvo lahko študentom ponudita praktične izkušnje, pred diplomo pa bo morda potrebna ena ali oba. Ko imajo študenti dostop do obeh vrst poklicnega usposabljanja, se je morda težko odločiti, pri katerem se bodo udeležili, ker se zdita podobna. Ena bistvena razlika pa je v tem, da je pripravništvo lahko bolj zahtevno kot praktikum, ker pripravništvo običajno vodi delodajalec in ne profesor. Od pripravnikov se običajno zahteva, da sami opravljajo več nalog v primerjavi s tistimi, ki sodelujejo v praktikumu, zato ima pripravništvo večjo možnost za izplačilo plače kot praktikum. Dodatna razlika med praktikumom in pripravništvom je v tem, da slednji običajno zahteva več časa in predanosti kot praktikum.
Eden od načinov, kako se praktikum razlikuje od pripravništva, je ta, da prvi običajno zahteva manj odgovornosti kot drugi. Na primer, praktikum je namenjen študentom, da to, kar se učijo na kolegijih na fakulteti, uporabijo v resničnem življenju, vendar jih med izkušnjo običajno skrbno vodijo profesorji. To pomeni, da lahko iz prve roke vidijo, kako se lahko učijo v razredu, vendar jim običajno ni dodeljena velika odgovornost. Po drugi strani pa pripravništvo običajno zahteva, da študenti delajo v okolju, ki je zelo podobno tistemu, kjer bi lahko delali, ko dobijo redno službo. Običajno jim je ponujena večja odgovornost in jih lahko nadzorujejo in usposabljajo strokovnjaki na delovnem mestu in ne profesorji.
Ta razlika med praktikumom in prakso pomeni, da so študenti, ki se pogosto odločijo za slednjo pot, plačani. To je zato, ker pripravništvo običajno od študentov zahteva, da dejansko opravijo delo – v nasprotju s tem, da se samo naučijo, kako ga opraviti v delovnem okolju –, kar delodajalcu koristi prav tako kot študentu. Po drugi strani pa so študenti, ki opravijo učno izkušnjo praktikuma, redko plačani, ker ne opravljajo veliko nalog. Vsi stroški, povezani s praktikumom, pa so običajno plačani in nekateri študenti si lahko prislužijo priporočilna pisma, če njihovo trdo delo priznajo tisti, ki vodijo tovrstno učno izkušnjo.
Dodatna podrobnost, ki ločuje povprečni praktikum in pripravništvo, je, da slednji običajno zahteva več ur kot prvi. Pripravništvo je lahko krajši ali polni delovni čas in lahko traja od tednov do mesecev. V večini primerov pa pripravništvo traja en semester, šolsko leto ali poletne počitnice, študentje pa se morajo običajno pojaviti vsaj nekaj dni na teden, da lahko v celoti izkoristijo tovrstno delovno prakso. Nasprotno, praktikum lahko traja le nekaj ur na teden, saj je namenjen študentom, da na kratko pogledajo, kaj bodo morda počeli v prihodnosti po diplomi. Študenti, ki se poskušajo odločiti med praktikumom in prakso, lahko ugotovijo, da imata oboje koristi, saj lahko praksa sledi praktikumu, ko se naučijo osnov.