Poravnave in sodbe sta dva možna izida pravnega spora. Na najosnovnejši ravni so tako poravnave kot sodbe namenjene pravilni podelitvi pravice v sporu, a medtem ko sodbo izreče porota, je poravnava medsebojni dogovor med toženo stranko in toženo stranko. Pomembno je omeniti, da mora v večini regij sodišče pogoje poravnave sprejeti kot pravične, da je lahko veljaven izid pravnega primera.
Sodba izvira iz starogrškega izraza, ki pomeni »povedati resnico«. Na sojenju je porota zadolžena, da posluša dejstva primera in nato sprejme najboljšo možno odločitev za sodišče. V nekaterih primerih se lahko tožnik ali toženec, ki je nezadovoljen s sodbo, pritoži na odločitev, ki jo lahko nato predloži višjemu sodišču v novo sojenje. Sodbe porote se pogosto uporabljajo v kazenskih zadevah, lahko pa se uporabljajo tudi v civilnih tožbah. V kazenski zadevi se sodba nanaša predvsem na krivdo ali nedolžnost obdolženca, v civilni zadevi pa lahko sodba vključuje tudi znesek denarne odškodnine, ki jo je treba plačati.
Poravnave v civilnih sojenjih so podobne sporazumom o priznanju krivde v kazenskih sojenjih; običajno so poskus, da bi se izognili stresu in stroškom dolgotrajnega sojenja, tako da se doseže vzajemno dogovorjena odločitev. Poravnavo lahko sklenejo odvetniki ali v nekaterih primerih stranke same. Ko je dosežena poravnava, večina jurisdicij zahteva, da se sodnik obvesti in mu predstavi sporazum, ki sta ga podpisali obe strani. V nekaterih regijah lahko sodnik svobodno spremeni ali zavrne sprejetje poravnave, za katero meni, da je nepravična.
Razlika med poravnavami in sodbami je predvsem v odločitvi. Ljudje, ki ne morejo doseči kakršnega koli medsebojnega dogovora, se običajno držijo sojenja, dokler ni razsodba. Pomembno je omeniti, da dlje ko traja sojenje, več denarja obe stranki na splošno izgubita zaradi plačila odvetnikov ali zamude pri delu. Pogosto so nekatere največje razlike med poravnavami in sodbami denar in čas, porabljen za dosego končne odločitve.
V primeru, ko poravnave ni mogoče doseči, ker ena stranka preprosto zavrne upoštevanje medsebojnega dogovora, lahko sodba povzroči več kazni. Nekatere žirije bodo prisilile stranko, ki je izgubila, plačati odvetniške stroške zmagovalca, če bo jasno, da so bile poštene poravnave ponujene in zavrnjene. V primerih, ko je ponujena poravnava, se pogosto zdi pametno posvetovati se z odvetnikom, da ugotovi, ali je ponudba pravična in ali jo je treba sprejeti. Poravnave in sodbe so lahko koristne, odvisno od okoliščin primera in veljavne zakonodaje, zato je iskanje nasveta strokovnjaka pogosto ključnega pomena za sprejemanje dobre odločitve.