Podoba in metafora sta dva različna načina, na katera je mogoče stvari opisati ali osvetliti. Izraz “podobe” se nanaša na opis osebe, kraja ali predmeta z uporabo petih čutil. Izraz “metafora” se nanaša na primerjavo dveh različnih elementov brez uporabe “podobno” ali “kot”, ki se uporabljata v primerjavah. Podobe in metafore se pogosto uporabljajo tako v leposlovni kot v nefikcijski literaturi za izboljšanje opisov avtorjev. Tako kot mnoge druge eksplikativne tehnike, bolj ko avtorji pri svojem pisanju učinkovito uporabljajo podobe in metafore, lažje postane bralcem, da oblikujejo miselno predstavo o tem, o čemer se razpravlja.
Skozi vse vrste pisanja se podobe uporabljajo za opisovanje in osvetlitev, tako da lahko bralci lažje oblikujejo miselne podobe o tem, kar berejo. Slike se za obveščanje bralcev opirajo na senzorične znake vseh petih čutil. Opis psa kot »velikega, zlobnega videza in glasno laječega« uporablja čute za vid in zvok, podobe, ki se nanašajo na grdo oceansko vodo kot »hladno, slano in gnilo«, pa uporabljajo dotik, okus in vonj. Metafore so včasih vrsta podob, ko posredujejo senzorične informacije o temi. Podobe in metafore lahko pomagajo izboljšati avtorjeve opise.
Za pisce je koristno, da pri svojem pisanju uporabljajo podobe, predvsem zato, ker bralcu dajejo veliko boljši način, da si zamisli teme besedila, ki ga bere. Pisatelj bi lahko uporabil stavek, kot je “Vstopili so v mesto”, da bi opisal, kaj so storili liki, vendar to bralcu ne bi dalo dovolj podrobnosti, da bi ustvaril bogato miselno podobo prizora. Po drugi strani pa bi avtor lahko rekel: »Potiho so se sredi noči prikradli v majhno, tesno povezano mestece z eno samo pošto, čudovitimi zgradbami in staromodnimi običaji.« Drugi primer ponuja veliko bolj podrobno pripoved o mestu, ki ga junaki obiščejo.
Metafore figurativno opisujejo eno stvar kot dejansko drugo, pri čemer uporabljajo vrsto primerjave za ponazoritev, kako sta si dve navidezno različni stvari pravzaprav na nek način podobni. Podobe v nasprotju z metaforami uporabljajo “všeč” ali “kot” za opis in primerjavo. Včasih so metafore lahko manj preproste in zahtevajo več razmišljanja kot slike. Na primer, če bi avtor rekel, da je »ameriška demokracija še vedno v povojih«, bi morali uporabiti svojo moč sklepanja, da bi natančno ugotovili, kaj to pomeni. Metafore so lahko močan način opisovanja likov. Če rečemo, da je lik »volk v ovčji koži«, pomeni, da je zloben, nezaupljiv in morda nasilen, čeprav se zdi prijazen in neškodljiv.