Moka je glavna sestavina kruha, ki ga redno uživa veliko ljudi po vsem svetu. Dve najpogostejši vrsti moke sta pira in pšenična moka. Oba sta si v mnogih funkcionalnih vidikih pri peki zelo podobna, zato ju lahko v večini receptov zamenjamo. Pirina in pšenična moka pa se razlikujeta po sestavi, količini hranilnih snovi, okusu nastalih izdelkov in načinu priprave.
Tako pira kot pšenična moka vsebujeta gluten, vrsto beljakovin, ki dajejo testu kohezivnost in ki lahko postanejo problem za ljudi, ki imajo intoleranco na gluten, razen če je količina dovolj majhna, da ne povzroči alergijske reakcije. Vsebnost beljakovin v pirini moki je višja, čeprav je njena vsebnost glutena nizka – kot nalašč za ljudi, ki ljube kruh in ne prenašajo glutena. Kalorična vsebnost pirine moke je manjša od vsebnosti pšenične moke, zaradi česar je pirina moka najprimernejša izbira za ljudi, ki pazijo na prehrano. Pšenična moka pa vsebuje več vlaknin, ki olajšajo prebavo. Gluten v pšenični moki je bolj prožen in zato zdrži pretirano gnetenje, kar lahko daje kruhu grobo teksturo.
Vsebnost vitaminov in mineralov v piri in pšenični moki je skoraj enaka, z majhnimi razlikami v količini. Pirina moka vsebuje več niacina ali vitamina B3, ki pomaga izboljšati prekrvavitev in spodbuditi bolj zdravo kožo. Vsebuje tudi več kalija, minerala, ki spodbuja pravilno delovanje celic. Po drugi strani pa pšenična moka vsebuje več kalcija, minerala, ki pomaga ohranjati močne kosti in zobe. Vsebuje tudi več folata, vitamina, ki pomaga pri tvorbi novih celic.
Kruhovi izdelki iz pirine moke imajo oreščen okus, kar se zdi marsikomu bolj všeč. Tisti iz pšenične moke imajo nekoliko zemeljski okus. Vendar pa se pšenična moka pogosteje uporablja, zlasti v Združenih državah, čeprav je tudi pira priznana kot dobra alternativa.
Za pridobitev prave konsistence testa iz pirine moke je potrebno manj vlage, ker je pira bolj topna v vodi kot pšenična moka. Za razliko od pšenične moke pirina moka vsebuje gluten, ki se zlahka uniči, zato mora pek paziti, da testa ne pregnetemo. Zaradi te lastnosti lahko testo za kruh vzhaja počasneje in ne tako visoko kot testo iz pšenične moke. Glede na te razlike med pirino in pšenično moko bo izbira surovine za peko odvisna od prehranskih potreb in okusa potrošnika.