Tako nevrolog kot nevrokirurg sta zdravnika specialista, ki se ukvarjata z motnjami centralnega živčnega sistema, ki vključuje možgane, hrbtenjačo, živce in mišice. Glavna razlika med obema je v tem, da nevrokirurgi izvajajo operacijo, medtem ko nevrologi zdravijo bolnike le nekirurško ali “navzven”. Če bolnik nevrologa potrebuje kirurški poseg, ga nato napoti k nevrokirurgu. Po drugi strani pa lahko nevrokirurgi bolnike zdravijo tako “navzven” kot kirurško.
Motnje centralnega živčnega sistema vključujejo mišična stanja, kot je cerebralna paraliza, motnje napadov, kot je epilepsija, vedenjska stanja, kot je motnja pomanjkanja pozornosti (ADD), možganske okvare in akutne travme, kot so poškodbe glave. Pacient bo morda potreboval tako nevrologa kot nevrokirurga ali le enega od njiju, odvisno od stanja, ki ga zdravimo, in njegove resnosti. V nekaterih primerih je na začetku nujen kirurški poseg, ki ga opravi nevrokirurg, dolgotrajno spremljanje pa lahko opravi nevrolog ali nevrokirurg.
Ena od razlik med nevrologom in nevrokirurgom je njihova kvalifikacija oziroma čas, ki je potreben za kvalifikacijo, zaradi specialnosti kirurgije. Medtem ko nevrolog in nevrokirurg zaključita štiriletno dodiplomsko medicinsko diplomo, enoletno pripravništvo in dve do triletno specializacijo iz nevrologije, nevrokirurg temu sledi s programom rezidence nevrokirurgije, ki lahko traja nadaljnjih pet do sedem let. Nevrokirurgija je natančno in specializirano področje, ki se nenehno spreminja z napredkom tehnologije, zaradi česar je potrebno to dolgo študijsko obdobje.
Po kvalifikaciji se lahko nevrologi in nevrokirurgi odločijo za specializacijo na določenem področju nevrologije, pa naj gre za pediatrične, geriatrične poškodbe, poškodbe hrbtenjače ali vedenjske motnje. Obseg je širok in posebnosti vključujejo veliko več kot le te. Pri izbiri, ali se posvetovati z nevrologom ali nevrokirurgom, je treba oceniti stanje, ki ga zdravimo, običajno po posvetovanju z družinskim zdravnikom ali splošnim zdravnikom. V primeru motenj centralnega živčnega sistema bo pogosto potrebno dolgotrajno posvetovanje.
Medtem ko sta nevrolog in nevrokirurg specialista na svojih izbranih področjih, zdravljenje nevroloških motenj pogosto vključuje večplastno intervencijo. Drugi zdravstveni delavci, kot so psihologi, fizioterapevti, nutricionisti in delovni terapevti, so lahko del tima za zdravljenje. Zdravila, pogosto dolgotrajna, so lahko tudi del zdravljenja, skupaj s fizičnim in psihološkim vložkom. Nevrolog in nevrokirurg bosta bolnika po potrebi napotila k drugim zdravstvenim delavcem, glede na stanje, ki se zdravi.