Mobilni in brezžični telefon imata skupne prednike. Oba sta služila temu, da je človeštvu omogočila, da vstane in se premika med telefonskim pogovorom, in oba sta bila razvita v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Od te točke pa sta se oba razvila pravokotno, vsak je našel svojo nišo na domačem trgu. Glavna razlika je v tem, da brezžični telefoni uporabljajo standardne telefonske linije za prenos signalov, medtem ko mobilni telefoni uporabljajo mobilno radijsko omrežje.
Mobilni ali mobilni telefoni so bili izumljeni za uporabo zunaj doma in kot taka podjetja, ki jim zagotavljajo storitve, delijo svoje storitveno območje na “celice”, pri čemer vsaka vsebuje svoj stolp. Na ta način lahko klici zlahka potujejo skozi celico ali od celice do celice, če je potrebno, včasih pa potujejo na velike razdalje, da dosežejo cilj. Brezvrvični telefoni zagotavljajo manjši razpon mobilnosti in večina strank lahko dobi jasen telefonski klic le v območju od približno 328 do 656 čevljev (100 do 200 metrov) od baze. Ker se brezžični telefoni tako ali tako običajno uporabljajo blizu doma, ta omejitev običajno ni zaskrbljujoča.
Razlikujejo se tudi razpoložljive funkcije mobilnega in brezžičnega telefona. Mobilni telefoni, ki so za marsikoga postali nov virtualni pomočnik, uporabnikom pogosto ponujajo možnost pošiljanja besedilnih sporočil, snemanja videa in glasbe, brskanja po internetu in preverjanja e-pošte, vse to med potovanjem med službo in šolo. Brezvrvični telefoni, ker so povezani s stacionarnim telefonskim sistemom, ne ponujajo veliko več kot standardne telefonske funkcije, kot so ID klicatelja, posredovanje klicev in hitro klicanje. Ker poskušajo brezžični telefoni tekmovati z drugimi prenosnimi komunikatorji, proizvajalci dodajajo glasovno pošto in druge telefonske odzivnike, nekateri novejši modeli telefonov pa ponujajo tudi storitve klicanja in interkoma.
Morda se zdi, da tehnologija daje prednost mobilnemu telefonu pred praktično uporabo sodobnega brezvrvičnega telefona, a ker različni slogi telefonov tekmujejo za pozornost potrošnikov, proizvajalci še naprej širijo obseg uporabe. Mobilni telefoni očitno prevladujejo glede “dodatkov”, običajno so tudi dražji – tako glede telefona samega, ko ga ponudnik storitev ne subvencionira, kot stroškov mesečne storitve. Lahko jih tudi lažje ukradejo ali izgubijo.