Levcin in izolevcin sta dve različni aminokislini, snovi, ki se naravno pojavljata v živilih, ki jih ljudje uživajo, in sta glavni sestavini prehranskih beljakovin. Obe se štejeta za esencialne aminokisline, kar pomeni, da telo teh spojin ne more proizvajati samo in jih je zato treba zaužiti s hrano. Poleg tega sta levcin in izolevcin zlahka na voljo v številnih rastlinskih in živalskih živilih, bogatih z beljakovinami, kot so orehi, mandlji, soja, jajca, meso in mleko, priljubljena pa sta tudi v obliki dodatkov. Pomembno je omeniti, da imata dve različni kemični formuli, izhajata iz različnih izvornih spojin, zahtevata delovanje različnih encimov za sintetizacijo in imata nekoliko drugačne funkcije v telesu.
Izolevcin proizvajajo samo rastline in nekateri mikroorganizmi, proces, ki vključuje pretvorbo piruvične kisline in vključuje alfa-ketoglutarno kislino kot posrednika. Pirovinska kislina je snov, ki je naravno nastala kot del presnove ogljikovih hidratov in maščob, medtem ko je alfa-ketoglutarna kislina druga presnovna spojina. Oba olajšata aerobno dihanje v celicah. Levcin, ki ga sintetizirajo tudi mikroorganizmi in rastline ter vključuje presnovo pirovične kisline, zahteva sodelovanje različnih vmesnih snovi, in sicer alfa-ketoizovalerične kisline.
Levcin in izolevcin se razlikujeta tudi po encimih, potrebnih za olajšanje njihove sinteze v rastlinah. Za ustvarjanje izolevcina iz piruvične kisline so potrebni štirje encimi ali snovi, ki pospešujejo kemične reakcije: acetolaktat sintaza, acetohidroksi kislinska izomeroreduktaza, dihidroksi kislinska dehidrataza in valin aminotransferaza. Nasprotno pa sinteza levcina zahteva prve tri poleg alfa-izopropilmalat sintaze, alfa-izopropilmalat izomeraze in levcin aminotransferaze.
Rastlinska živila, ki sintetizirajo veliko količino levcina, so soja, arašidi, pšenični kalčki in mandlji. Rastlinska hrana, ki je bogata z izolevcinom, vključuje sojo in morske alge. Živali, gojene za hrano, običajno uživajo veliko rastlinske hrane, ki vsebuje aminokisline, vključno s koruzo, pšenico in sojo. Prav tako se gojene ribe hranijo z morskimi algami. Zaradi tega se veliko levcina in izolevcina prenese v živalsko hrano, ki jo uživajo ljudje, vključno z jajci, perutnino, govedino, jagnjetino in ribami.
Ti dve aminokislini po zaužitju opravljata tudi nekoliko drugačne funkcije v človeškem telesu. Poleg aminokisline valin sta levcin in izolevcin znana kot aminokisline z razvejano verigo (BCAA), kar pomeni, da imajo v svoji molekularni strukturi dodatno stransko verigo na osnovi ogljika. BCAA so povezane z rastjo in obnovo tkiva, zaradi česar so priljubljene kot dodatek pri bodybuilderjih in drugih dvigovalcih uteži. Poleg tega telo oba shranjuje v jetrih, v mišicah in v shranjeni telesni maščobi. Vendar se je izkazalo, da le levcin spodbuja proizvodnjo beljakovin v mišičnih celicah, ki so potrebne za mišično hipertrofijo oziroma rast.