Fikcija je izraz za dela domišljije in izuma. Dokumentarna literatura opisuje vsako delo v katerem koli mediju, ki ni izmišljeno, torej naj bi opisovalo resnične dogodke, ideje ali ljudi. Besedne zveze se najpogosteje uporabljajo za opis pisne literature ali drugih medijev. Ta specializirana uporaba pomeni, da širša javnost pogosto zamenjuje izraza fikcija in dokumentarna literatura. V priljubljenih medijskih formatih, kot sta film in televizija, je fikcija osnova komedij in pripovednih dram, medtem ko dokumentarna literatura vključuje dokumentarne filme in poročanje novic.
Beseda fikcija izhaja iz latinske besede fingere, kar pomeni oblikovati ali ustvarjati. Ista beseda predstavlja koren za angleški besedi finger in figment. Ta povezava z besedo figment lahko nekaterim pomaga, da si zapomnijo razliko med leposlovjem in nefikcijo. Povezovanje fikcije s frazo figment of imagination, ki jo opisuje fikcija, je lahko koristna mnemonika ali pomoč pri spominu. Dokumentarna literatura je torej vse, kar ni ustvarjeno v domišljiji.
Že od prazgodovine so zgodbe in basni mešale elemente fikcije in nefikcije. Tudi v sodobnem času razlike med njimi niso vedno jasne. Pisatelji si običajno izposojajo dogodke in ideje iz resničnega življenja, da bi svojo fikciju obarvali z realističnimi podrobnostmi. Novinarji in zgodovinarji dodajajo špekulacije, poučena ugibanja in izmišljene dialoge v svoje nefikcijske pripovedi ali zgostijo in izbrišejo dejstva zaradi kratkosti in jasnosti. Medijski formati, kot so resničnostna televizija in dokumentarne drame, še dodatno zmedejo to vprašanje.
Ključna razlika med leposlovjem in nefikcijo je ustvarjalčev namen. Izmišljene zgodbe lahko uporabljajo izmišljene like in svetove za razpravo o resničnih vprašanjih in težavah. Na primer, televizijski seriji The Twilight Zone in Star Trek sta uporabljali znanstvenofantastične koncepte, kot so nezemeljske rase, da bi preučili vprašanja rasizma in predsodkov. Po drugi strani pa nameravajo pisci dokumentarne literature prikazati resnične dogodke. Izraz dokumentarna literatura se uporablja tudi, če se kasneje izkaže, da je delo netočno ali delno izmišljeno.
Čeprav sta izraza fikcija in dokumentarna literatura nastala s pisno literaturo, veljata za večino oblik popularnih medijev. Dokumentarec je dokumentarni filmski format, United 93 in Silkwood pa sta primera filmov, ki pripovedujejo izmišljene različice resničnih dogodkov. Televizijsko novinarstvo naj bi bilo dokumentarna literatura, medtem ko so drame in komedije čista fikcija. Resničnostna televizija z uporabo trenirane spontanosti pogosto ne uspe biti niti fikcija niti dokumentarna. Stripi, zvočni posnetki in odrski nastopi imajo formate, ki zajemajo tako leposlovje kot nefikcijo.