Opredelitev razlike med kristalom in steklom ni natančen postopek. Čeprav je res, da je ves kristal tudi steklo, je s tem izrazom mogoče pravilno identificirati le nekatere vrste. Izven te precej široke izjave pa ni nobenih železnih pravil, ki bi se univerzalno sklicevali na del procesa opredelitve. Po vsem svetu obstajajo različni standardi, ki se uporabljajo v različnih državah po vsem svetu, ki določajo, ali je kakovost in vsebnost svinca v določeni snovi mogoče pravilno razvrstiti kot kristal ali ne. Tudi znotraj nekaterih držav se lahko lastnosti, ki morajo biti prisotne, da si steklo prisluži drugo ime, razlikujejo.
Vsebnost svinca v steklu je običajno odločilna pri razvrščanju končnih izdelkov. V evropski skupnosti si izdelki, ki imajo več kot 4 %, vendar manj kot 10 % svinčevega monoksida, običajno prislužijo oznako steklo. Čeprav to ni vedno tako, se predmetom, za katere je ugotovljeno, da imajo vsebnost svinca od 8 do 10 %, podeli status svinčenega stekla. Izdelki z vsebnostjo svinčevega monoksida med 10 % in 30 % dobijo oznako kristal. V primeru, da vsebnost svinčevega monoksida presega 30 %, je predmet pogosto identificiran kot svinčev kristal.
V Združenih državah je vsebnost svinčevega monoksida 1 % zadostna, da se predmet razvrsti kot kristal. V drugih državah po svetu, ki se ne držijo strogo standardov, ki jih uporablja evropska skupnost, se lahko obseg vsebnosti svinca, ki je potreben, preden se steklo lahko identificira s tem izrazom, giblje od 3 % do 15 %. Predmeti z višjo vsebnostjo svinčevega monoksida bi bili razvrščeni kot svinčevi kristali.
Oba, ko sta staljena, se lahko uporabita za ustvarjanje lepih in nekoliko krhkih kosov. Med tako konstruiranimi predmeti so praznični okraski, okrasne figurice, občutljivi okvirji za slike in drugi predmeti, ki so izdelani z veliko mero podrobnosti. Kristal v vseh oblikah velja za še posebej zaželenega, ko gre za posodo in oblačila za pitje, pa tudi za skrbno izdelane vaze za rože.