Čeprav so podobne, obstajajo razlike med zapriseženo izjavo in izjavo. Medtem ko je izjava o dejstvih pisna izjava o dejstvih, ki pripoveduje dogodke po najboljšem vedenju dajalcev, je izjava tožnikova pisna razlaga dejanja, ki ga izvaja proti tožencu. Zapriseženo izjavo in izjavo se ustrezno obravnavata na sodišču in se lahko uporabita za nadomestitev pričanja, ki bi bilo sicer podano osebno. V primeru izjave in izjave mora oseba, ki priča, pod prisego priseči, da je pričanje resnično.
Preden se lahko podpiše zapriseženo izjavo, mora oseba pod prisego priseči, da je izjava resnična. Listino mora overiti tudi notar ali sodni uradnik, ki ima pooblastilo za prisego. Oseba, ki daje zapriseženo izjavo, se imenuje zavezanec. Zaprisežene izjave se dajejo prostovoljno in brez navzkrižnega zaslišanja.
Čeprav je zaprisežena izjava sprejeta kot dokaz na sodišču, ne more biti v nasprotju z nobenim pričanjem, ki ga je zaveznik podal v prejšnji izjavi. Če zaprisežena izjava oporeka prejšnjemu pričanju zavezanca, se v celoti zavrže. Izjava pod prisego je napisana v manj formalni prvi osebi, vendar obstaja prednostna oblika, ki jo sestavljajo glava, oštevilčeni odstavki in noga, ki vsebuje podpis zagovornika. Ker je bila dana prisega, veljajo pravila krivega prisege. Oseba katere koli starosti lahko poda prisego, če je dovolj kompetentna, da razume zavezujočo naravo prisege in razloči resnico od neresnice.
Podobno kot izjava pod prisego lahko tudi lažna izjava povzroči obtožbo krive prisege, saj je dokument prisežen, da je resničen. Ena razlika med zapriseženo izjavo in izjavo pa je, da izjave ni treba notarsko overiti. Izjave se včasih uporabljajo namesto zaprisežene izjave iz tega razloga, običajno, kadar je cilj, da sodišče odloči o predlogu. Izjave so potrebne, ker strankam običajno ni dana možnost, da ustno pričajo o dejstvih primera, preden sodnik odloči o predlogu. Običajno so najbolj učinkoviti, če jih podpirajo izjave drugih.
V upravnem pravu so civilne izjave in izjave uporabne v okoliščinah, v katerih oseba ne more nastopiti na sodišču zaradi težav, kot je zdravje ali prebivanje izven pristojnosti. Pomagajo pospešiti sodni sistem, ko bi sicer prišlo do zamud. Vendar je v kazenskem pravu njihova uporaba omejena, saj imajo obdolženci pravico soočiti se s pričami, ki pričajo zoper njih. V teh primerih se zaprisežena izjava obravnava kot krhek dokaz. Pogosto kazenska sodišča menijo, da so zaprisežene izjave dopustne le kot metoda obtožbe pričevanja. Nikoli se ne obravnavajo kot prepričljiv dokaz.