Fluoksetin in citalopram sta zdravili, ki se uporabljata za zdravljenje depresije, skupaj z nekaterimi drugimi duševnimi motnjami. Oba sta razvrščena kot selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina (SSRI), razred zdravil, ki zvišajo raven serotonina v možganih. Serotonin je kemikalija, proizvedena v možganih, ki vpliva na razpoloženje in povečanje njegove ravni lahko pomaga zmanjšati simptome depresije.
Kljub kemijski podobnosti imajo ta zdravila več pomembnih razlik, ki vplivajo na to, kdaj in kako se uporabljajo. Študije so pokazale, da sta obe zdravili približno enako učinkoviti pri zdravljenju depresije. Citalopram pa začne nekoliko hitreje blažiti simptome depresije.
Druga pomembna razlika med fluoksetinom in citalopramom je povezana s tem, katere motnje se uporabljajo za zdravljenje, razen depresije. Fluoksetin se včasih kombinira z drugim zdravilom, olanzapinom, za zdravljenje bipolarne motnje, vendar se citalopram običajno ne uporablja za ta namen. Nekatere edinstvene motnje, za zdravljenje katerih se lahko uporablja citalopram, vključujejo telesno dismorfno motnjo, anksioznost, bolečino, ki izvira iz živcev, in občasno prezgodnjo ejakulacijo.
Tako fluoksetin kot citalopram se razlikujeta po svoji kemični strukturi in se različno odzivata na beljakovine v možganih. Poliglikoprotein (Pgp) je transportni protein, ki se uporablja za odstranjevanje spojin iz možganov. Ta beljakovina lahko pri nekaterih posameznikih premakne citalopram iz možganov, zaradi česar je ta snov za nekatere ljudi manj učinkovita. Pgp pa ne vpliva na fluoksetin, kar kaže, da bi bilo to zdravilo še vedno koristno tudi pri ljudeh s to alternativno obliko Pgp.
Neželeni učinki fluoksetina in citaloprama so dokaj pogosti za vse SSRI in vključujejo slabost, prebavne motnje in glavobole. Obstaja nekaj rahlih razlik v teh neželenih učinkih, ki temeljijo na majhnih kemičnih razlikah med zdravili. Citalopram lahko vpliva na raven dopamina, kemikalije nevrotransmiterja, ki sodeluje pri razpoloženju in funkcijah nagrajevanja. Ta učinek, ki ga fluoksetin nima, pomeni, da lahko citalopram včasih povzroči, da imajo bolniki pomanjkanje čustev ali pa postane manj verjetno, da bodo odkrito izkazovali čustva.
Fluoksetin in citalopram se razlikujeta po razpolovni dobi oziroma času, ki ga telo potrebuje, da predela polovico zdravila po zaužitju. Razpolovna doba fluoksetina je približno štiri do šest dni, če ga jemljete vsak dan, vendar je razpolovna doba citaloprama le 36 ur. To lahko vpliva na to, kako zdravniki bolnike odvzamejo od teh zdravil, saj lahko nenadna prekinitev zdravljenja s SSRI povzroči neprijetne in nevarne neželene učinke. Bolnika, ki želi prenehati jemati citalopram, lahko zdravnik najprej zamenja s tem zdravilom na fluoksetin, saj daljša razpolovna doba slednjega zdravila omogoča bolj postopno zmanjševanje z manj neželenimi učinki.