Izraz flora se pogosto uporablja za vse rastline, glive in alge v določenem okolju, favna pa se nanaša na živali, ki tam živijo. Znanstvena definicija flore in favne so rastline in živali, ki živijo na določenem območju ali času. Razlika med njima izhaja iz tega, ali se razpravlja o rastlinah ali živalih.
V botaniki ali preučevanju rastlin ima flora pravzaprav dve različni definiciji. Prvič, lahko pomeni rastline določenega okolja ali časovnega obdobja, kot je navedeno zgoraj, ali pa se nanaša na knjigo ali takšno delo, ki opisuje rastline z namenom identifikacije. Ta prva definicija je najpogostejša in se nanaša posebej na tiste rastlinske vrste, ki so avtohtone na območju ali času. Avtohtona vrsta, bodisi rastlinska ali živalska, je tista, ki izvira iz nekega območja in tam še naprej raste in preživi brez vmešavanja ljudi. Nasprotje avtohtonih vrst so vnesene.
Tako flora kot favna imata nadaljnje klasifikacije ali podrazdelitve. Razvrstitve flore so odvisne od regije, podnebja, okolja in obdobja opisanih rastlin. Podrazdelitve favne temeljijo predvsem na tem, kje živali živijo in njihovi velikosti.
Na planetu je veliko različnih rastlinskih regij. Nekatere regije so lahko tako velike kot cele celine ali tako majhne kot mokrišča ali gorske regije. Poleg geografskih območij lahko podnebje in časovna obdobja razvrstijo različne rastline v flore. Rastline lahko razvrstimo tudi v avtohtono, kmetijsko in vrtno ter plevelno floro.
Obstaja sedem različnih podrazdelkov favne, ki se uporabljajo glede na to, kje se živali pojavljajo in njihovo velikost. Infavna in epifavna so vodne živali, ki živijo znotraj ali na dnu oceanskega dna. Mikrofavna je mikroskopske velikosti, medtem ko je mejofavna nekoliko večja in živi tako v prodajnih kot v sladkovodnih tleh. Makrofavna so drobni talni organizmi, večji od mejofavne, a manjši od deževnikov in ogorčic, ki spadajo v skupino mezofavne. Megafavna so velike živali določenega okolja, o katerem se razpravlja.
Tako floro kot favno regije preučujejo ločeno in skupaj številne različne vrste znanstvenikov. Botaniki ali rastlinski znanstveniki preučujejo predvsem floro, zoologi pa favno. Ekologi in tisti, ki preučujejo naravovarstvo, gledajo na oboje skupaj, saj sta obe skupini odvisni drug od drugega, da preživijo.