Digital Subscriber Line (DSL) je splošen izraz, ki kategorizira storitve, ki se zagotavljajo prek bakrene žice. Naročniki DSL lahko prejmejo hitre internetne storitve in druge storitve v paketu DSL. Ko ponudnik storitev ali ponudnik internetnih storitev ponudi asimetrično digitalno naročniško linijo (ADSL), bo stranka prejela storitev, za katero ni zajamčeno, da bo enaka hitrost v obe smeri.
Številni ponudniki internetnih storitev na primer oglašujejo svojo internetno storitev s hitrostjo prenosa in prenosa, 1Mbps prenos in 256Kbps nalaganjem (ali kaj podobnega). Te oglaševane hitrosti so le redko enake v obe smeri. Tako bi deloval ADSL, hitrosti nalaganja in prenosa, ki jih ponuja ponudnik internetnih storitev naročnikom, so drugačne in tako navedene.
DSL je bolj splošen in vključuje katero koli vrsto storitve digitalne naročniške linije, od ADSL, kjer so hitrosti nalaganja in prenosa različni, do simetrične digitalne naročniške linije (SDSL), v kateri sta hitrosti nalaganja in prenosa enaki. Ponudniki storitev uvajajo nove metode tehnologij v slogu ADSL, vključno z stopenjskim določanjem cen, ki ponudniku internetnih storitev omogoča, da zaračuna višje stroške za večjo pasovno širino bodisi za prenos, nalaganje ali oboje. ADSL je posebna vrsta storitve, ki se prodaja, da se naročnikom omogoči povezovanje s hitrimi podatkovnimi omrežji. Večina storitev DSL, ki se prodajajo za stanovanjski dostop, je ADSL.
DSL, ne glede na okus, ima nekaj velikih prednosti v primerjavi s tehnologijo dial-up, ki se je uporabljala prek telefonskih linij pred njim. Največja ali najbolj vidna prednost DSL je možnost uporabe telefona za klicanje ali sprejemanje klicev, ko je povezan z internetom. Pri tradicionalni klicni storitvi to ni bilo mogoče brez uporabe druge telefonske linije. DSL to doseže z vključitvijo filtra v telefonske vtičnice na mestu, kjer bodo nanje priključeni telefoni. Signali na žici pod 4Khz se štejejo za glasovne signale, vse nad 4Khz pa za podatkovni signal, filter pomaga zagotoviti, da se ti signali nikoli ne križajo.
Ena pomanjkljivost DSL je težava z bližino. Bližje kot naročnik živi centralni pisarni (CO), hitrejša bo DSL (ADSL ali druga) povezava. Naročniki, ki živijo dlje od CO, vendar so še vedno v dosegu storitve DSL (kot določi telefonsko podjetje), bodo imeli počasnejšo povezavo z internetom. Ljudje, ki živijo zunaj vnaprej določene meje za storitev DSL, ne bodo upravičeni do DSL in potrebna bodo druga sredstva za hiter dostop.