Čelni in parietalni reženj sta dva od štirih delov možganske skorje možganov, skupaj s okcipitalnim in temporalnim režnjem. Razlika med čelnim in parietalnim režnjem je predvsem funkcionalna. Čelni reženj se osredotoča na višje kognitivne funkcije, medtem ko parietalni reženj koordinira senzorične informacije. Motorične funkcije so lokalizirane v čelnem režnju, senzorične informacije pa so integrirane v parietalnem režnju.
Čelni in parietalni reženj se nahajata drug poleg drugega, razdeljena z osrednjo razpoko. Čelni reženj leži pod čelom in sega do sredine glave. Parietalni reženj je tik za čelnim režnjem in sega proti zadnjemu delu glave, kjer se nahaja okcipitalni reženj. Stranska brazda ali silvijeva razpoka loči čelni in parietalni reženj od temporalnega režnja, ki se nahaja za ušesom na obeh straneh glave.
Višje kognitivne funkcije, kot je načrtovanje prihodnjih dejanj, so ena od funkcij čelnega režnja. To področje možganov je vključeno tudi v izvršilne funkcije, kot je zaznavanje posledic za dejanja, zatiranje nesprejemljivega vedenja in razlikovanje med dobrimi in slabimi dejanji. Prav tako igra vlogo pri čustvovanju in spominu.
Tako čelni kot parietalni reženj vsebujeta glavne skorje, ki načrtujejo telo. Parietalni reženj vsebuje somatosenzorično skorjo, področje možganov, ki sprejema senzorične informacije iz telesa. Ta del možganov komunicira z motorično skorjo, ki leži v čelnem režnju, da načrtuje in izvaja motorične gibe.
Vizualne in senzorične informacije prehajajo skozi in se obdelujejo v parietalnem režnju. To področje združuje informacije iz različnih čutil. Sodeluje tudi pri oblikovanju mentalne telesne karte ali podobe in lociranju telesa v prostoru.
Poškodbe teh reženj povzročajo različne vrste disfunkcije. Poškodbe čelnega režnja lahko povzročijo okvaro govora. Prav tako lahko povzročijo čustveno disociacijo, zaradi česar je manj verjetno, da bodo ljudje občutili čustva, ko so soočeni z vznemirljivimi dražljaji. Drug simptom poškodbe čelnega režnja je impulzivno ali neprimerno vedenje. Poškodba parietalnega režnja lahko povzroči senzorično okvaro ali dezorientacijo.
Zmanjšan pretok krvi ali aktivnost v čelnem in parietalnem režnju lahko igra vlogo pri nekaterih vrstah bolezni. Pri shizofreniji so opazili zmanjšano aktivnost čelnega režnja. Pri Alzheimerjevi bolezni lahko parietalni reženj dobi zmanjšan pretok krvi.