Argumentativni in prepričljivi eseji imajo za cilj predstaviti določeno stališče, vendar se razlikujejo tako v tem, kako izrazijo svoje stališče in zakaj. Avtor argumentiranega eseja bo običajno poskušal svojo misel predstaviti z razumom. To pomeni prepoznavanje nasprotujočih si stališč in nato uporabo dejstev, statistike ali drugih dokazov za njihovo diskreditacijo, tako da bralec na koncu sklene, da je pisčevo stališče pravilno. Po drugi strani pa prepričljiv esej pogosteje uporablja strast in čustva, da bi zamajal bralčevo zvestobo. Nasprotna stališča so tu pogosto priznana, vendar se običajno ne analizirajo. Posledično se tovrstni esej pogosto dojema kot v bistvu enostranski in je napisan predvsem na podlagi osebnih prepričanj. Argumentacijski dokumenti so običajno strukturirani bolj kot analiza na visoki ravni, z razdelki, namenjenimi gledanju ključnih vprašanj z več zornih kotov.
Argumentacijske tehnike
V večini primerov je argumentirani esej tisti, ki objektivno navaja argument, ki ga nato podkrepi z dejstvi, statistiko in strokovnimi dokazi. Pisatelji na splošno priznavajo nasprotne trditve in nasprotujoče si argumente že od samega začetka, vendar si za cilj postavijo, da jih diskreditirajo tako, da se pritožijo na bralčev razum. Kot taki tovrstni prispevki pogosto dajejo pregled vseh glavnih argumentov ali štipendij o določeni temi, nato pa zgradijo argument o tem, kateri je najboljši ali najbolj pravilen.
Obstaja nekaj različnih tehnik, ki jih lahko pisci tovrstnih člankov uporabljajo, odvisno od njihovega natančnega cilja. Včasih je namen razlage dokazati, da nasprotne tožbe temeljijo na zastarelih informacijah ali nepopolnih raziskavah ali pa so lahko diskreditirane kot dejansko netočne. Cilj argumentiranega eseja je predstaviti argument, ki bo bralca prepričal s svojo utemeljenostjo v dejstvih in logiki.
Pisec tovrstnega članka ve, da se bralci na koncu prepira morda ne strinjajo in v mnogih primerih jih prepričati ni tako pomembno. Bolj bistveno je, da je argument logičen in upravičen. Ko prebere razloge za stališče, bi moral bralec vsaj spoštovati pisčevo stališče, tudi če se mu na koncu ne zdi pravilno.
Strast in prepričevanje
Po drugi strani pa so prepričljivi eseji običajno zasnovani tako, da bralca prepričajo, pogosto tako, da pritegnejo njegova čustva. Pisci bodo pogosto začeli domnevati, da so njihovi bralci napačni v svojih pogledih, in bodo nato esej uporabili kot sredstvo za popravljanje ali izpopolnjevanje zaznav. V večini primerov gre za apel, ki uporablja tradicionalno pojmovanje pravega in narobe in uporablja strast, da pritegne bralca ob bok piscu za to, kar je bolj ali manj skupen sprehod.
Ta vrsta eseja priznava nasprotujoča si stališča, vendar običajno ne porabi veliko časa za njihovo analizo. Namesto tega pisci običajno poskušajo svoje poglede oblikovati z bolj prepričljivim jezikom. Prepričljivi eseji so pogosto prilagojeni osebnim interesom, družbenim prepričanjem in vsem znanim strastem bralca in so kot taki pogosto zasnovani za določeno občinstvo. To je v neposrednem nasprotju z večino argumentiranih esejev, ki so ponavadi napisani za skoraj vsakogar.
Pisci prepričljivih esejev se pri svojih trditvah bolj zanašajo na človeška čustva kot na statistiko. Ta vrsta pisanja se osredotoča na empatično in prepričljivo dostavo, pisatelj pa lahko predstavi anekdotično pripovedovanje ali deli osebne izkušnje, s katerimi se bralec lahko poistoveti. Esej pogosto predstavlja želeno spremembo mišljenja kot retorično situacijo, ki je koristna tako za pisatelja kot za bralca.
Strukturne razlike
V večini primerov so ti eseji tudi zelo drugače strukturirani. Pisci z argumentiranimi cilji običajno obravnavajo vsako vprašanje ali element po vrsti, ga analizirajo z vseh strani in nato pripravijo sklep, skladen s tezo prispevka. Nasprotno pa prepričljivi komadi pogosteje sprožijo in zavračajo nasprotovanje na začetku, nato pa porabijo večino glavnih odstavkov v poudarjanju pisateljevega položaja z različnimi primeri.
Pogosto se razlikujejo tudi načini predstavitve sklepov. Argumentiran esej se običajno konča s povzetkom vseh pomembnih dejstev in trditvijo, da je pisčeva interpretacija pravilna. Prepričljiv pisatelj bo pogosteje zaključil tako, da bo bralca pozval, naj si premisli ali se »pridruži vzroku«, predstavljenemu v prispevku.
Možna mesta prekrivanja
Argumentativni in prepričljivi eseji imajo podoben cilj, to je prepričati bralce, da je jedrna trditev pravilna ali vsaj dobro utemeljena. Razlika med dokazovanjem stališča in spreminjanjem nečijega mišljenja je lahko globoka, toda v določenih vidikih – na primer pri prepoznavanju kritike, ki se nanaša na bralca in določanju avtoritativnega tona – lahko obstajajo tudi podobnosti. Veliko je odvisno od pisca, teme in ciljnega občinstva.