Žveplova kislina je močna kislina in močan dehidrator. Narejen je iz derivata žvepla, njegovega trioksida, SO3. Natrijev hidroksid je prav tako mogoče izdelati iz njegovega oksida, Na2O, iz same kovine ali z uporabo številnih drugih postopkov, vključno z elektrolizo. Kovinski natrij je najpogostejša od alkalijskih kovin, njegov hidroksid pa je močna baza. Kombinacija žveplove kisline in natrijevega hidroksida lahko povzroči eno od dveh spojin, natrijev kislinski sulfat – imenovan tudi natrijev bisulfat (NaHSO4) – ali natrijev sulfat (Na2SO4).
Priprava bisulfata iz žveplove kisline in natrijevega hidroksida zahteva molsko razmerje reaktantov ena proti ena – en mol je molekulska masa v gramih. Sulfat nastane z združitvijo dveh molov natrijevega hidroksida z enim molom žveplove kisline. Po vrsti predhodnih korakov, ki vodijo do njegovega nastanka, lahko žveplov trioksid, včasih imenovan anhidrid žveplove kisline, reagira z vodo, da nastane žveplova kislina SO3 + H2O → H2SO4.
Natrijev hidroksid pripravimo elektrolitsko, poenostavljeno enačbo zapišemo 2 NaCl + 2 H2O → 2 NaOH + Cl2↑ + H2↑. Reakcija, ki vodi do tvorbe kislega sulfata, je NaOH + H2SO4 → NaHSO4 + H2O. Ta spojina je tako sol kot kislina in lahko reagira z dodatnim natrijevim hidroksidom, kot sledi: NaHSO4 + NaOH → Na2SO4 + H2O.
Reakcija žveplove kisline in natrijevega hidroksida za tvorbo soli se imenuje “kislinsko-bazna” reakcija – doseganje pH 7.0, podobno kot pri čisti vodi, v razponu možnosti od 0 do 14 – se imenuje “nevtralizacija”. Tvorba bisulfata predstavlja nepopolno ali delno nevtralizacijo. Čeprav NaHSO4 ni tako kisla kot neizreagirana žveplova kislina, ima enomolarna (1.0 m) vodna raztopina kislinske soli pH manj kot 1.0. Zaradi tega se natrijev bisulfat včasih izbere za aplikacije za zniževanje pH. Natrijev bisulfat je uporaben tudi pri obdelavi kovin, pri čiščenju in kot sredstvo za luženje.
Nevtralni natrijev sulfat se komercialno prodaja kot dekahidratna (kar pomeni »deset voda«) glauberjeva sol (Na2SO4·10H2O). Natrijev sulfat lahko kupite tudi – brez vode – kot “brezvodno” sol. Uporablja se predvsem v detergentih za pranje v prahu in pri proizvodnji tekstila; vse manj se uporablja tudi v papirni industriji. Natrijev sulfat ni zaželen, saj je stranski produkt pri proizvodnji rajona. Še huje, znano je, da napada beton in malto, kar predstavlja tveganje za nove in obstoječe strukture.
Pri ravnanju z žveplovo kislino in natrijevim hidroksidom je potrebna previdnost. Reaktanti so sami po sebi nevarni in če so čisti ali celo samo v koncentrirani raztopini, je reakcija burna. Čeprav nastane zaradi združevanja zelo nevarnih kemikalij žveplove kisline in natrijevega hidroksida, natrijev sulfat ne velja za nevaren odpadek.