Raven cen in obrestna mera sta med seboj povezani v smislu, da je manipulacija z ravnjo obrestnih mer eno od orodij, ki jih centralna banka ali vlada uporablja za nadzor ravni cen v gospodarstvu. Centralna banka v državi uporablja obrestne mere kot eno od svojih glavnih orodij za povečevanje ali zniževanje ravni cen, oboje z različnimi učinki. Ko bo raven cen previsoka, bo centralna banka zvišala obrestne mere. Ko bo raven cen prenizka, bo centralna banka znižala obrestne mere.
Zvišanje obrestne mere vpliva na raven agregatne cene v gospodarstvu z zmanjšanjem zmožnosti potrošnikov, da zlahka pridobijo denar od bank. Običajno si centralne banke prizadevajo ohraniti obrestne mere na vnaprej določenem nizkem odstotku, kolikor je le mogoče. Ko bo trg preveč aktiven in bo čezmerno povpraševanje po blagu in storitvah začelo vse bolj dvigovati cene teh artiklov, bo centralna banka poskušala omejiti aktivnosti na trgu. Raven cen in obrestno mero povezuje dejstvo, da bo zvišanje obrestnih mer povzročilo padec cen blaga.
Z zvišanjem obrestnih mer potrošniki ne bodo imeli enako enostavnega dostopa do različnih vrst kreditov in posojil, ki jih lahko uporabijo za financiranje nakupov, kot so avtomobili, oblačila, hiše in drugi predmeti. Ko potrošniki ne bodo imeli več sredstev za plačilo takšnih stvari, se bo povpraševanje po njih zmanjšalo in tudi cene se bodo znižale. Ta povezava med ravnjo cen in obrestno mero pomeni, da bo padec povpraševanja, ki ga povzroča zvišanje obrestnih mer, povzročil situacijo, ko bo ponudba prevladala nad povpraševanjem. Običajno, ko je ponudba večja od povpraševanja, se kot odziv na to znižajo cene blaga in storitev.
Drugo razmerje med ravnjo cen in obrestno mero je mogoče opaziti v situaciji, ko pride do deflacije ali je raven cen nižja od povprečja. Takšno stanje je običajno posledica premajhnega povpraševanja potrošnikov po končnih izdelkih na trgu. V tej situaciji bo centralna banka znižala obrestne mere, da bi spodbudila potrošnike, da od bank pridobijo več denarja in naredijo več nakupov. Ko centralna banka znižuje obrestne mere, se tudi druge banke odzovejo z znižanjem obrestnih mer na varčevalnem računu, zaradi česar je varčevanje strank manj vabljivo.