Povezava med posttravmatsko stresno motnjo (PTSD) in rakom je, da lahko travma zaradi diagnoze in zdravljenja raka poveča verjetnost PTSD pri bolnikih. Prejem diagnoze potencialno smrtne bolezni, obsežno in zahtevno zdravljenje ter nenehni strah pred izgubo življenja prispevajo k večjemu tveganju za PTSD. Ali je obratna korelacija resnična – da izkušnje skrajne travme ali stresa lahko povzročijo, da ljudje zbolijo za rakom – od leta 2011 ni bilo trdno ugotovljeno. Nekateri medicinski strokovnjaki predlagajo posredno povezavo med PTSD in rakom, pri čemer ekstremni stres vodi do vedenja, ki povečuje tveganje za nastanek raka. Raziskave so preučevale tudi povezavo med stresom ter rastjo in širjenjem rakavih celic.
Povezava med PTSD in rakom je očitna pri bolnikih z rakom, ki dojemajo in reagirajo na diagnozo kot travmatično izkušnjo. Njihovi simptomi so podobni tistim pri posameznikih, ki doživijo travmatične dogodke, kot so vojaki v vojni ali žrtve naravne nesreče. Podoživljanje novic o diagnozi lahko povzroči tesnobo. Povratki na slabost in bruhanje po kemoterapiji lahko povzročijo čustveno stisko. Strah pred smrtjo lahko povzroči nočne more, pomanjkanje koncentracije ali izgubo zanimanja za družbene situacije.
Raziskovalci so tudi preučili, ali travmatične izkušnje vodijo v razvoj raka. Doživetje boleče ločitve ali preživetje hude finančne krize sta primera stresnih dogodkov, ki ustvarjajo osebno negotovost ali občutek nevarnosti. Prepričanje nekaterih bolnikov o PTSD in raku je, da so življenjske travme povzročile raka. Medicinske raziskave so raziskale ranljivost imunskega sistema med stresnimi dogodki z nedokončnimi rezultati. Raziskovalci se na splošno strinjajo, da lahko povečana raven stresa povzroči, da se posamezniki ukvarjajo z vedenjem, ki povečuje tveganje za nastanek raka, kot so zloraba drog, prenajedanje ali kajenje.
Čeprav vzročna zveza od leta 2011 ni bila ugotovljena, dokazi povezujejo PTSD in rast raka. Pri bolnikih z rakom, ki so pod stresom, so ugotovili povečanje velikosti tumorja in širjenje raka. Splošno soglasje pa je, da je težko učinkovito preučiti to vzročno zvezo, ker stresa ni enostavno ločiti od življenjskih navad, izpostavljenosti strupenim snovem in naravnega napredovanja bolezni.
Zdravljenje preživelih zaradi raka s posttravmatsko stresno motnjo vključuje kombinacijo kognitivne terapije, skupinske terapije in družinske terapije. Pri kognitivni terapiji paciente pogosto učijo, da preučijo svoje sprožilce in negativne misli nadomestijo z bolj pozitivnimi interpretacijami. Skupinska terapija pomaga tistim, ki so preživeli raka, počutiti manj osamljene v svojih bojih. Družinska terapija vodi sorodnike preživele osebe skozi razumevanje dinamike PTSD in raka ter jim pomaga ustvariti podporno okolje za svojo ljubljeno osebo.