Podjetniške finance predstavljajo sklop dejavnosti, ki pogosto vključujejo oblikovanje mešanice financiranja. Projektno in izvozno financiranje sta dve posebni finančni dejavnosti, ki spadata v to splošno poslovno dejavnost. Projektno financiranje je kapital, ki ga podjetje zagotovi za začetek novega sklopa poslovanja. Do financiranja izvoza pride, ko se podjetje odloči za prodajo blaga v mednarodni državi z uporabo standardnih uvoznih in izvoznih dejavnosti. Povezava med projektnim in izvoznim financiranjem so posamezniki, ki delajo v podjetniških financah, ki se ukvarjajo z obema dejavnostma.
Podjetja pogosto uporabljajo mešanico dolžniškega in lastniškega kapitala za projektno financiranje. Ti dve finančni dejavnosti v bistvu uporabljata denar drugih ljudi za plačilo različnih poslovnih dejavnosti. Dolg je bančna posojila ali obveznice, ki jih izda podjetje. Lastniški skladi izhajajo iz prodaje delnic ali infuzije skladov tveganega kapitala iz pravne osebe. Projektno in izvozno financiranje se tu razlikujeta, saj ti klasični zunanji kapitalski viri pogosto nimajo mesta pri izvoznem financiranju.
Izvozno financiranje je najpogosteje prodaja blaga tujemu subjektu s popustom na fakturi. Ustrezen izraz za to dejavnost je faktoring. Prodajalec išče tuje podjetje – običajno veletrgovca ali celo banko, povezano z distribucijskim podjetjem – za prodajo blaga. Običajni faktoring scenarij ima za posledico, da domače podjetje proda blago z dva do sedemodstotnim popustom od cene na računu. Tuja družba je nato odgovorna za prodajo blaga na mednarodnem trgu; Pogoji faktoringa se pogosto razlikujejo glede na vrsto blaga v poslu in v mednarodni državi.
Faktoring blaga na mednarodni ravni je koristen, ker domače proizvodno podjetje prejme denar vnaprej za nedavno proizvedeno blago. Proizvajalci običajno zagotovijo, da cena na računu s popustom še vedno zagotavlja nekaj dobička, čeprav nekoliko zmanjšanega. Pri faktoringu blaga se projektno in izvozno financiranje spet ujemata, saj denar, prejet za blago, pogosto pomaga pri poplačilu začetnih zunanjih sredstev. Podjetja v večini primerov za odplačilo posojil uporabijo le del denarja, ki ga zaslužijo z blagom, vključenim v mednarodni faktor. Lastniško financiranje morda ne potrebuje odplačila, zaradi česar je ta vrsta financiranja ugodnejša za podjetja.
Projektno in izvozno financiranje imata lahko povezavo tudi v računovodskih poročilih podjetja. Podjetja na primer svoje zunanje dolžniške in lastniške sklade navedejo v razdelku obveznosti in lastniškega kapitala v svoji bilanci stanja. Izvozno financiranje ima za posledico pojasnilo nabavne vrednosti prodanega blaga v izkazu poslovnega izida. Za obveščanje zainteresiranih strani o tej dejavnosti bo morda potreben poseben račun ali razkritje. Za to razkritje zadostuje kratko pojasnilo, vključeno v računovodske izkaze.