Panchakarma in ajurveda sta medsebojno povezana koncepta. Po definiciji je Panchakarma specializirana medicinska praksa, ki uporablja osnovne koncepte ajurvedske medicine za razvoj prilagojenega in močnega režima za zdravljenje in preprečevanje bolezni. Ajurveda se izvaja z upoštevanjem posebnih smernic glede prehrane in življenjskega sloga, ki vključujejo uporabo in zaužitje zelišč, namenjenih preprečevanju bolezni, ki jih povzroča toksičnost, skupaj s praksami uma/telesa, kot sta joga in meditacija. Panchakarma se osredotoča na očiščevalni in pomlajevalni vidik ajurvedske tradicije. Beseda Panchakarma je dobesedno prevedena v »pet dejanj«, v praksi pa se terapija izvede z uporabo petih specifičnih terapevtskih dejanj za odstranjevanje toksinov iz sistema, ne da bi pri tem povzročili nenamerne poškodbe.
Koncept doš se uporablja za princip gibanja energije znotraj telesnega sistema v Panchakarmi in Ayurvedi. Panchakarma se osredotoča na ravnotežje treh doš – vate, pitte in kaphe – za preprečevanje in zdravljenje bolezni. Vata je primarno gibanje življenjske sile, pitta je energija prebave in presnove, kapha pa energija strukture in mazanja. Preden je načrtovan režim Panchakarma, poklicni ajurvedski klinik ugotovi, kje so izrazita specifična neravnovesja, kar mu nato pomaga določiti trenutno statično stanje doš in ustrezno metodo zdravljenja. Prebavni ogenj ali “agni” je še en pomemben koncept v Panchakarmi in Ayurvedi, ker je primarni način, na katerega telo razgradi in odstrani toksine.
Masaža olj, prepojenih z zelišči, je pogosto prvi korak v praksi Panchakarme in Ayurvede. Zdravljenje s pančokarmo spodbuja prebavni ogenj z uporabo močne masaže, včasih skupaj s terapijo z vročo paro, da dosežemo in zdravimo globoka tkiva v prebavilih (GI). Masaža je tudi ugodna za globoko sprostitev, ki je potrebna za učinkovito izvajanje medicine duha/telesa. Po tem predhodnem koraku se izvedejo preostali postopki za spodbujanje odstranjevanja nakopičenih toksinov po naravnih telesnih kanalih izločanja. Postopki vključujejo nazalno dajanje fiziološke raztopine zelišč in najmočnejši postopek Panchokarma, “basti”, ki vnaša zdravilne oljne snovi v debelo črevo.
Po končanem zdravljenju s panchokarmo se posamezniku običajno naroči, naj vzdržuje zdrav življenjski slog, da prepreči kopičenje toksinov. Če doše ostanejo uravnotežene in brez ovir, se domneva, da proces bolezni pogosto ne bo napredoval. Če pa sistem postane neuravnotežen, je mogoče oblikovati tretmaje s Panchokarmo, ki bodo upoštevali celotno ajurvedsko zgodovino posameznika, kar nato pomaga, da postane proces resnično celosten in učinkovitejši.