V najpreprostejšem smislu je odnos med nevrotransmiterji in razpoloženjem “vzročno-posledični” odnos, kjer lahko nevrotransmiterji povzročijo določene vrste razpoloženja ali čustev. Specifična vrsta in količina nevrotransmiterjev sta zelo pomembna dejavnika, ki vplivata na to, kakšno razpoloženje lahko človek doživi. Poleg vpliva na čustva imajo nevrotransmiterji ključno vlogo v živčnem sistemu, saj so v bistvu glasniki, ki tečejo v možgane in iz različnih delov telesa in iz njih.
Obstaja več vrst nevrotransmiterjev in jih lahko preprosto kategoriziramo kot “vzbujajoče” ali “zaviralne”, saj se lahko združijo z določenimi receptorji in ustvarjajo določeno razpoloženje. Kot namigujejo izrazi, ekscitatorni nevrotransmiterji “vzbujajo” ali stimulirajo možgane, kar povzroči bolj aktivna, čeprav ne nujno pozitivna čustva. Eden od primerov ekscitatornih nevrotransmiterjev bi bil adrenalin, ki je pogosto povezan z energijsko naravnanostjo in povečanjem srčnega utripa. Dopamin je še en ekscitatorni nevrotransmiter, ki ga možgani sproščajo, ko se oseba ukvarja z prijetnimi dejavnostmi, kot so prehranjevanje, vadba ali romantičen zmenek. Poleg povezave med nevrotransmiterji in razpoloženjem so pomembni procesi, na katere ti nevrotransmiterji vplivajo tudi spomin, učenje in pozornost.
Inhibicijski nevrotransmiterji po drugi strani nadzorujejo tako ekscitatorne nevrotransmiterje kot razpoloženje in “zavirajo” slednje nevrotransmiterje, da bi pošiljali preveč signalov, kar ima pomirjujoč učinek na razpoloženje. Eden od teh nevrotransmiterjev je gama aminomaslena kislina (GABA), ki pomaga nevronom pri ponovni stabilizaciji po prejemu vznemirljivih nevrotransmiterjev in razpoloženja, kar ima za posledico zmanjšano anksioznost in raven stresa. Drug zaviralni nevrotransmiter je serotonin, katerega zadostna količina naj bi spodbujala občutek sreče in miru ter pripravljala telo na umirjanje med spanjem.
Razmerje med nevrotransmiterji in razpoloženjem je zelo pomemben element ne le za človekovo fiziološko zdravje, ampak tudi za psihično počutje. Ključna je zadostna in uravnotežena raven nevrotransmiterjev. Na primer, preveč ekscitatornih nevrotransmiterjev, kot sta dopamin in adrenalin, lahko povzroči shizofrenijo in nespečnost, ker pogosto preveč stimulirajo možgane. Nizke ravni zaviralnih nevrotransmiterjev, kot je serotonin, po drugi strani pogosto opazimo pri ljudeh, ki trpijo za depresijo, napadi anksioznosti in obsesivno kompulzivno motnjo (OCD).
Za boj proti nepravilnim ravnem nevrotransmiterjev in razpoloženja, zlasti ko napredujejo v psihične motnje, zdravniki pogosto predpisujejo zdravila, kot so selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina (SSRI) ali zaviralci ponovnega privzema serotonina-norefinefrina (SNRI), skupaj z nekaterimi svetovanjem in vedenjsko terapijo. Zelo pomemben je tudi zdrav način življenja, saj lahko hrana in vadba spodbudita sproščanje nevrotransmiterjev. Na primer, uživanje zdravih beljakovin, kot so ribe, mleko in perutnina, lahko zviša raven dopamina, medtem ko lahko vadba signalizira možganom, da sprostijo več serotonina in adrenalina.