Nasilje v družini in spolni napad sta pogosto povezana izraza. V Združenih državah Amerike leta 2007 je študija, ki jo je objavil Center za nadzor bolezni, pokazala, da je več kot polovico vseh žrtev spolnih napadov žensk in približno tretjino moških žrtev napadel družinski član ali intimni partner. Razmerje med nasiljem v družini in spolnim napadom je precej zapleteno; v mnogih primerih agresorji uporabljajo spolno zlorabo kot sredstvo za ohranjanje nadzora nad svojimi žrtvami.
Spolni napad velja za eno od vrst nasilja v družini. Obseg nasilja v družini je precej širok in vključuje fizične napade, kot so pretepanje, psihične ali duševne muke ter spolne zločine. Nasilje v družini se nanaša na kakršno koli vrsto napada, ki se izvaja znotraj fizičnih ali čustvenih meja doma; lahko vključuje zlorabo družinskih članov, nepovezanih oseb, ki živijo v isti hiši, ali zlorabo zakoncev. V večini regij je kakršna koli vrsta spolnega napada kaznivo dejanje, ne glede na razmerje.
Nasilje v družini in spolni napad nista vedno povezana. Zagotovo je veliko primerov fizične in duševne zlorabe v družinskih odnosih, kjer zločini ne preidejo na spolno področje. Spolni napad v družini pa je bolj verjeten v situacijah, kjer so prisotne tudi druge oblike zlorabe. Po eni študiji je do tri četrtine pretepenih žensk v zavetiščih poročalo o spolnem napadu in fizični zlorabi.
Nasilje v družini in spolni napad sta pogosto simptomatična za isti problem: nasilnik, ki poskuša nadzorovati žrtve. Fizična in duševna zloraba sta sredstva, s katerimi se lahko nasilnik počuti močnega, medtem ko povzroči, da se žrtve počutijo prestrašene, da bi dobile pomoč, so nemočne ali si celo zaslužijo zdravljenje. Nekateri strokovnjaki menijo, da je spolni napad potencialno psihološko najbolj škodljiva oblika nasilja v družini, saj lahko žrtve občutijo sram in krivdo zaradi zlorabe ter se bojijo, da bi bile izgnane zaradi prijave kaznivega dejanja.
Med zakonci ali intimnimi partnerji imata družinsko nasilje in spolni napad dolgo zgodovino pravnega sankcioniranja. Do sredine 20. stoletja je le malo regij menilo, da je zakonsko posilstvo ženske kaznivo dejanje, na podlagi ideje, da je zakonska zveza implicirana privolitev v spolno dejavnost. Tudi v 21. stoletju nekateri deli sveta še vedno dajejo moškim pravico, da svoje žene pretepejo, zlorabljajo ali posilijo, ker verjamejo, da je žena tehnično last moža. Čeprav se nasilje v družini in spolna zloraba intimnega partnerja pojavljata v istospolnih razmerjih in od partnerice do moškega, ostaja zloraba med moškimi še vedno najpogostejša oblika.
Kar zadeva otroke, se dobro razume, da imata nasilje v družini in spolni napad trajne in uničujoče psihološke posledice. Številne študije so pokazale korelacijo med nasilniki in njihovo zgodovino kot žrtve zlorabe v otroštvu. Razumevanje možnosti, da se žrtve spremenijo v prihodnje zlorabljaje, je mnoge strokovnjake pripeljalo do tega, da močno poudarjajo pomen prijave vseh primerov suma zlorabe, ne glede na družbene skrbi glede zasebnosti.