Povezava med metoklopramidom in tardivno diskinezijo (TD) je eden od zdravil in resnih stranskih učinkov. Metoklopramid ima več različnih uporab kot antiemetik in kot gastroprokinetik. Dolgotrajna uporaba ali visoki odmerki tega zdravila so povezani s povečanim tveganjem za razvoj TD, motnje, ki ima za posledico ponavljajoče se nehotene gibe telesa. Zaradi povezave med metoklopramidom in tardivno diskinezijo Ameriška uprava za hrano in zdravila priporoča, da se metoklopramid uporablja manj kot 12 tednov, razen če se domneva, da koristi odtehtajo tveganje za TD. V Združenih državah se metoklopramid trži pod blagovnima znamkama Reglan® in Metozolv ODT®.
Metoklopramid se uporablja predvsem za zdravljenje gastrointestinalnih motenj ter za preprečevanje slabosti in bruhanja. Bolniki s sladkorno boleznijo lahko jemljejo to zdravilo za zdravljenje gastropareze, ker poveča črevesne in želodčne kontrakcije, lajša simptome, kot sta zgaga in izguba apetita. Metoklopramid se daje tudi osebam z gastroezofagealno refluksno boleznijo (GERB), ker pomirja zgago in omogoča čas, da se poškodbe požiralnika zacelijo.
Kemoterapija in bolniki po operaciji lahko jemljejo to zdravilo za preprečevanje slabosti in bruhanja. Lahko se predpiše tudi ljudem, ki trpijo zaradi vztrajnega kolcanja in žilnih glavobolov. To zdravilo se včasih daje med operacijo za zaščito pred aspiracijo tekočine v pljuča.
Bolnikov odmerek metoklopramida je odvisen od zdravstvenega stanja, ki se zdravi. Na voljo je v obliki tablet, raztopine ali sirupa. Pogosti neželeni učinki vključujejo zaspanost in omotico.
Zdaj je znano, da obstaja povezava med visokimi odmerki in dolgotrajnim zdravljenjem z metoklopramidom in tardivno diskinezijo. Tveganje za razvoj TD med jemanjem metoklopramida se poveča, če se zdravilo jemlje več kot tri mesece. TD je motnja, za katero so značilni nehoteni gibi, običajno spodnjega dela obraza, kot so grimasa, ščeskanje ustnic in štrlenje jezika. Pri bolnikih s TD se lahko pojavijo tudi stiskanje in nabiranje ustnic ter hitro mežikanje z očmi.
Mehanizem delovanja med metoklopramidom in tardivno diskinezijo ni popolnoma razumljen. Menijo, da je TD posledica preobčutljivosti na dopamin, ki jo povzroča nevroleptik, in da metoklopramid vpliva na bolnikovo raven dopamina. TD je včasih napačno diagnosticirana kot duševna in ne nevrološka motnja, zaradi česar bolnik dobi nevroleptična ali antipsihotična zdravila, ki samo poslabšajo težavo.
Zaradi te povezave med metoklopramidom in tardivno diskinezijo je treba za zmanjšanje bolnikovega tveganja uporabljati najmanjši možni učinkovit odmerek manj kot 12 tednov. Če se TD razvije, je prvi način ukrepanja prenehanje jemanja metoklopramida. Simptomi se lahko kljub prekinitvi nadaljujejo več mesecev in let ali pa so trajni.
Bolniki, ki jemljejo metoklopramid, morajo biti pozorni na znake TD. Grimasa obraza, gibanje prstov in nihanje čeljusti so vsi simptomi motnje. Pogosta sta tudi potiskanje jezika in ponavljajoče se žvečenje ali čoskanje ustnic.
Zgodnja diagnoza in takojšnja ukinitev metoklopramida lahko obrneta stanje, vendar je možno tudi, da se simptomi poslabšajo in nikoli ne izginejo.
TD je resen stranski učinek drugih zdravil, razen metoklopramida. Običajno ga povzročajo zdravila, imenovana nevroleptiki, in starejša antipsihotična zdravila, kot sta klorpromazin in haloperidol. Novejša antipsihotična zdravila imajo manj možnosti za razvoj TD, vendar niso brez tveganja. Tako kot pri metoklopramidu je možnost za razvoj TD odvisna od odmerka in dolžine časa, ko je bolnik jemal zdravilo. Znano je, da se TD pojavi po jemanju katerega koli od teh zdravil samo šest tednov.