Literarna funkcija dvojnika je običajno delovati kot predstavitev nekega vidika lika, običajno kot »zlobni dvojček« ali v podobni temni vlogi. To se lahko uporablja kot zaplet za spodbujanje konflikta v zgodbi, kot je antagonist, ki je enak glavnemu junaku in katerega dejanja povzročijo težave temu protagonistu. Lahko je tudi bolj metaforične narave, morda deluje kot iluzija ali halucinacija, ki razkriva informacije o liku. V bolj fantastičnih zgodbah je ta figura morda celo del lika, morda temnejših vidikov glavnega junaka, ki so bili ločeni in jim je bilo dovoljeno delovati brez vesti.
Doppelganger, izraz, ki je izposojen iz nemščine in se dobesedno prevaja kot “dvojni sprehajalec”, je figura, ki je fizično enaka drugi osebi. V literaturi je ta oseba običajno identična glavnemu junaku, pogosto protagonistu zgodbe. Eden od glavnih načinov uporabe te vrste lika je nadlegovanje ali ustvarjanje konflikta za protagonista. Čeprav je nekdo lahko nadnaravnega izvora, je lahko enako zlahka identični dvojček. Dejanja tega »drugega« lahko nato povzročijo posledice za protagonista, kar ustvarja konflikt, ko glavni lik poskuša ta dejanja razveljaviti.
V nekaterih zgodbah je dvojnik lahko bolj metaforičen in manj dobeseden. Nekdo, na primer, lahko sanja ali doživi halucinacijo, v kateri vidi sebe, da izvede kakšno dejanje ali pove nekaj pomembnega. Lik v zgodbi, ki na primer hrani strašno skrivnost, bi lahko bil zaradi lastnega odseva kaznovan kot simbol njegove vesti in krivde. Medtem ko lahko lik, ki se preprosto pogovarja sam s seboj, deluje v zgodbi, je morda močneje, da ta lik dejansko vidi lik, ki predstavlja notranji konflikt ali stisko.
Dvojnik v zgodbi lahko deluje tudi na bolj nadnaraven način, pogosto kot povzročitelj nagajivosti ali predstavlja neko nepriznano plat lika. Čudni primer dr. Jekylla in gospoda Hydea Roberta Louisa Stevensona na primer uporablja to idejo na nekoliko spremenjen način za prikaz temnejše in bolj nasilne strani človeštva. Lik v zgodbi bi lahko razdelili na dva dela, pri čemer bi se vse nasilje in instinkt v njem ali sebi materializiral na fizičen način. To ustvarja neposreden konflikt, ne nujno zato, ker ljudje mislijo, da protagonist deluje na določen način, ampak kot zunanja predstavitev notranjega konflikta ali boja lika, ki ga mora dobesedno premagati.