Kakšna je hranilna vrednost riža?

Hranilna vrednost riža se lahko razlikuje glede na sorto. Za beli riž se običajno šteje, da ima bistveno zmanjšano hranilno vrednost, saj se pri postopku poliranja riža odstrani večina hranilnih snovi in ​​maščobnih kislin. Tudi ko je beli riž obogaten z vitaminoma B1 in B3 ter železom, je še vedno izgubil velik del svoje hranilne vrednosti. Riž pa velja za pomembno svetovno kulturo, saj je osnovna hrana za približno polovico ljudi na svetu. Rjavi riž velja za veliko bolj hranljiv od belega riža, saj je običajno podvržen veliko manj predelave in je na splošno dovoljeno, da ohrani večino svoje hranilne vrednosti.

Medtem ko tako rjavi kot beli riž vsebujeta približno 170 kalorij na porcijo 0.25 skodelice (0.06 litra), se lahko hranilna vrednost riža vsake vrste bistveno razlikuje. Rjavi riž na splošno velja za dober prehranski vir vitaminov B1, B6 in B3, pa tudi fosforja, mangana, prehranskih vlaknin, železa in esencialnih maščobnih kislin. Rjavi riž velja tudi za dober vir triptofana, selena in magnezija. Zaradi hranilne vrednosti riža, ki med predelavo ni bil poliran, je dober vir maščobnih kislin, prehranskih vlaknin in popolnih beljakovin.

Beli riž pri predelavi izgubi veliko teh vitaminov in mineralov. Luščenje in poliranje belega riža lahko zmanjša vsebnost vitamina B1 za do 80 odstotkov, vsebnost B6 do 90 odstotkov in vsebnost B3 za več kot 60 odstotkov. Beli riž pri predelavi običajno izgubi tudi približno 60 odstotkov vsebnosti železa, skupaj z vsemi maščobnimi kislinami in prehranskimi vlakninami. Po predelavi se belemu rižu pogosto dodajajo vitamini in minerali, vendar ta proces obogatitve na splošno ne nadomesti večine hranil, izgubljenih iz riža med predelavo.

Tako beli kot rjavi riž veljata za zelo nizko vsebnost maščob, holesterola in soli. Hranilna vrednost riža obeh vrst lahko temelji na velikih količinah kompleksnih ogljikovih hidratov, ki jih zagotavljata. Hranilna vrednost riža kot vira ogljikovih hidratov je postala osnovna prehranska sestavina velikega dela svetovnega prebivalstva. Prehrana, ki temelji na polnozrnatih žitih, kot je riž, naj bi pomagala ohranjati zdravo telesno težo, podpirala zdravje srca in ožilja, zniževala holesterol in preprečevala sladkorno bolezen tipa 2.