Naloga onomatopeje v pesmih je okrepiti glasbeni koncept ali temo, ki jo obravnava besedilo. Zvok, ki se mu približa beseda, se lahko med pesmijo instrumentalno ponavlja ali podvoji ali pa beseda sama predstavlja inštrument, ki ga pevec ne more zlahka pridobiti. Te glasbeno zveneče besede se lahko seznanijo tudi s podobnimi zvenečimi besedami za dokončanje rimanih dvostihov.
Onomatopeja je literarni izraz, ki se uporablja za tiste besede, katerih zvok nakazuje njihov pomen. Na primer, beseda “šiskanje” naredi zvok, ko je izgovorjen, ki posnema dejanje. Nekdo, ki pripoveduje zgodbo, bi lahko rekel, da ga je prestrašila kača, ki je sikala nanj. Čeprav kača fizično ni izgovorila besede »švignila«, lahko pripovedovalec prenese podoben zvok, kot ga je kača izdala, ko je opozorila vsiljivca.
Ko se uporablja v poeziji, lahko onomatopeja izgovorjenim besedam doda glasbene zvoke. Besedilo pesmi je pogosto uglasbljena poezija z namernim ritmom. Onomatopeja v pesmih lahko služi za krepitev katerega koli glasbenega koncepta, ki ga naslavlja besedilo.
V »Boom Boom Pow« skupine The Black Eyed Peas umetnik poje o premikanju skozi življenje v določenem tipu ritma. Opisan je kot “preobremenitev basov” (vrstica 8), ki pripada futuristični različici “rokenrola” (vrstica 9). Umetnik ponovno odkrivanje te nove glasbe postavlja v obdobje bližje »3008« (19. vrstica) in pravi, da je to zvok »toka prihodnosti« (10. vrstica). Celotna tema pesmi je futuristični utrip »Boom Boom Boom«, ki je tudi predstavljeni naslov, okrepljen pa je z ritmičnim zvokom bas bobna, ki se igra v sozvočju s pevcem.
Onomatopeja v pesmih se lahko uporablja tudi za nadomestitev zvoka, ki ga pevec ne more reproducirati, ampak ga lahko le približa. Otroška pesmica »Ali spiš« se sklicuje na jutranje zvonce, ki kličejo še vedno dremajočega brata Johna. Zvončki se posnemajo na koncu pesmi, ko pevec izgovori “Ding Ding Dong”, da poustvari zvok, ki bi ga lahko oddal zvon, saj je malo verjetno, da bi pevec na tej točki pesmi zazvonil s pravim zvonom.
Beseda “Dong”, ki konča pesem, dodatno ustvari poševno rimo z besedo “John”, pri čemer oba uporabljata odprt samoglasnik “o”, uporabljen v prejšnji vrstici. Na ta način lahko onomatopeja v pesmih deluje tako, da dokonča rimani dvostih in ponovno postavi temo. Podobno umetnik v »Boom Boom Pow« pravi, da se premika v »nadzvočni boom« (vrstica 27) in ga skozi rimo in ponavljanje takoj primerja z »vesoljsko ladjo zoom« (vrstica 28). Onomatopeja, uporabljena v teh dveh vrsticah, krepi primarno temo pesmi, da je ta plesni utrip zvok prihodnosti, medtem ko ga primerjamo s prav tako futurističnim zvokom, ki bi ga lahko oddala vesoljska ladja med letenjem po vesolju.