Naloga napuha v poeziji je predstaviti alternativni način posredovanja sporočila pesmi. To je bodisi dodajanje globljega pomena bodisi prikrivanje sporočila z manj očitno obliko. Napuh v poeziji je v angleščini prisoten že od srednjega veka, vendar izhaja iz starejše, bolj klasične tradicije. Še vedno je priljubljen trik, ki se uporablja v sodobni poeziji v najrazličnejših pesniških oblikah.
Napuh v poeziji je razširjena metafora. Zajema velik del pesmi in lahko zajame celo celotno dolžino pesmi. Kot metafora je pametna zamenjava resnične zgodbe z drugo. Globoki pomen pa se iz ene zgodbe v drugo ne spreminja. Pomen je pogosto kulturno specifičen, glede na etnično pripadnost ali vero, in morda ni takoj očiten bralcem, ki manj poznajo kulturo.
V poeziji obstajata dve glavni vrsti napuha in vsaka ima svoje funkcije. Prva vrsta je srednjeveška italijanska zamišljenost, znana kot Petrarkanska zamišljenost. Ta napuh se vrti okoli izražanja ljubezni. Naloga je torej razložiti ljubezensko situacijo in tudi najti nove načine izražanja občutkov ljubezni. Ta funkcija se izvaja tako, da vzamemo situacijo ali idejo in jo nato razširimo, podobno kot se znana metafora »svet je le oder« razširi navzven, da zajame večje ideje.
Prvotna funkcija Petrarkanske domišljavosti v poeziji se je umaknila ponavljanju in klišeju. Nadomestila ga je metafizična domišljavost, ki jo najdemo v metafizični poeziji. Naloga metafizične domišljije v poeziji je razširiti lahkovernost metafore do točke preloma in najti nove, sveže načine zamenjave enega predmeta ali ideje z drugim. Primer tega je pesem Andrewa Marvella “Rosa kapljica”, kjer primerja kapljico rose s človeško dušo:
»Torej duša, ta kapljica, tisti žarek
Iz jasnega vodnjaka večnega dne,
(Ali je mogoče videti znotraj človeške rože,)
Še vedno se spominja nekdanje višine,
Izogiba se sladkim listjem in zeleno cveti,
In ko se spomni lastne luči,
Ali v svojih čistih in krožečih mislih izraža
Večja nebesa v nebesih manj.”
Naloga napuha je zagotoviti pametno sredstvo za zamenjavo ene misli z drugo. Naloga napuha v poeziji ni nadzor nad strukturo ali temo, ampak povzdigniti bistrost v pesniški obliki. Končna funkcija je, da pritegne pozornost bralca/poslušalca in da se bralec bolj osredotoči na vsebino in pomen pesmi.