Literarna tehnika, znana kot metonimija, se v poeziji najpogosteje uporablja za opozarjanje na besedo ali idejo z rahlo spremembo dikcije, ki jo pesnik uporablja. Rahla sprememba izbire besed lahko povzroči velike spremembe v načinu, kako bralec dojema koncept v pesmi. Metonimija lahko to doseže, pogosto tako, da abstrahira osnovno idejo ali jo naredi večjo od življenja.
Eden preprostih načinov uporabe metonimije v poeziji je, da nekaj pokličete z imenom, zaradi katerega je manj tehnično ali specifično in bolj abstraktno ali »arhetipsko«. Na primer, če pesnik napiše vrstico, ki vključuje nekoga, ki krvavi, a namesto besede »kri« uporabi besedo »življenje«, to pri mnogih bralcih ustvari drugačen vtis. Pri tej uporabi metonimije se kri kot tehnični biološki element abstrahira v »življenjsko silo«, nekaj z bolj duhovnimi ali metafizičnimi asociacijami. To je ena najpogostejših uporab metonimije v poeziji in drugi literaturi.
Poleg tega se metonimija lahko uporablja tudi pri opisovanju institucij, kot so narodi ali v srednjeveškem smislu kraljestva. Ena pogosta uporaba metonimije je sklicevanje na čete ali vojske kot na »moč« naroda. V sodobnem smislu bi ta metonimni izraz vključeval druge dele obrambnega sistema, kot je napredna obrambna tehnologija.
Druga uporaba metonimije v poeziji vključuje odpravo samostalnika v liniji izdelkov in samo zapustitev pridevnik. Na primer, uporaba besede »dobro« za opis dobrih stvari je uporaba metonimije. Spet uporaba metonimije dodatno abstrahira idejo. Če rečemo »dobre stvari«, dobimo bolj konkretno predstavo o tem, na kaj se sklicujemo, toda že samo beseda »vse dobro« daje bralcem bolj univerzalen vtis o tem, o čemer se razpravlja ali opisuje v poeziji.
Metonimija v poeziji je lahko uporabna tudi v literarni simboliki. Literarna simbolika je ideja, da imajo besede, kot so izražene na strani, lahko globlji ali skriti pomen. Tukaj lahko uporaba metonimije pomaga ustvariti bolj simbolično literarno delo.
Na splošno metonimija jemlje vsakdanje, običajne predmete in jim daje bolj poetično barvo ali »življenje«. Tisti, ki kritizirajo literaturo ali drugo umetnost, pogosto govorijo o tem, da bi nekaj »zaživelo«. Pesniki uporabljajo metonimijo, da bi dosegli ta cilj pri opisovanju preprostih predmetov ali konceptov na bolj ustvarjalne načine.