Funkcija metonimije v literaturi je zamenjati samostalnik z govorno figuro. To pomeni zamenjavo besede z drugo. Nadomestna beseda je običajno znana v kulturi, vendar govorcem drugega jezika morda ni takoj očitna. Metonimija se uporablja v retoriki, literaturi in poročanju novic. Primer metonimije je uporaba besede ‘Westminster’ za britansko vlado.
Metonimija je tesno povezana z drugimi pojavi. To vključuje polisemijo, keninge in sinekdoho. Polisemija se pojavi, ko ima lahko beseda ali besedna zveza več kot en pomen. Sinekdoha se pojavi, ko se beseda, ki pomeni del nečesa, uporablja za pomen celote. Primer sinekdohe je uporaba kobilice, ki pomeni cel čoln, ali koles, ki pomenijo avto.
Kenningi so stara anglo-nordijska literarna naprava, ki jo pogosto najdemo v stari poeziji. Kening opravlja podobno funkcijo kot metonimija v literaturi. Namesto da bi zamenjal besedo za besedo, kenning zamenja samostalnik z dvema besedama. Podobno kot metonimija je tudi kening obkrožanje, ki uporablja besede kot orodje. Primeri kenningov vključujejo uporabo ‘kitove ceste’ za ‘morje’ in ‘valovni konj’ za ‘ladjo’.
Tako leposlovje kot neumetnost uporabljata metonimijo v literaturi. Dokumentarna literatura vključuje retoriko, članke in pisma. So pogost pojav v financah, kjer se “Wall Street” uporablja za opis ameriškega finančnega središča. “Fleet Street” se uporablja za britanski novinarski center, čeprav se je večina časopisnih podjetij preselila drugam. Zelo pogosto se uporablja za politično poročanje, kjer “Bela hiša” pomeni predsednika, “Kapitol” pa tako predstavniški dom kot senat.
Dokumentarna literatura uporablja tudi metonimijo v literaturi, da predstavlja nacionalne vlade in poveže določene industrije z določenimi lokacijami. Namesto sklicevanja na avstralsko vlado bi se časopis lahko skliceval na „Canberro“, različne komisije in parlamenti Evropske unije pa se preprosto imenujejo „Bruselj“. Podobno je ameriška avtomobilska industrija znana kot “Detroit”, njena inovativna računalniška industrija pa kot “Silicon Valley”.
Metonimijo lahko najdemo v leposlovju v poeziji, igrah in romanih. William Shakespeare je uporabljal metonimijo v številnih igrah, na primer, ko je v »Macbethu« lik »razvijal jeklo«. Jeklo se očitno uporablja kot meč. V “Beowulfu” je lik uporabil “železo” za meč. Druge metonimije za meč vključujejo rezilo in rob.
Specialist za vijolično prozo Edward Bulwer-Lytton je v literaturi ustvaril znamenito metonimijo z vrstico »pero je močnejše od meča«. To je dvojna metonimija, pri čemer pero pomeni besede in meč pomeni nasilje. V Shakespearovem “Juliju Cezarju” istoimenski lik prosi svoje “prijatelje, Rimljane, rojake”, naj mi “posodijo ušesa”. Ušesa pomenijo pozornost. Sam roman Mary Shelley “Frankensteinova pošast” je postal metonimija, kjer se izraz “Frankenstein” uporablja za pomen pošasti, ki jo je ustvaril človek.