Kakšna je funkcija ikoničnega spomina?

Ikonski spomin je senzorično shranjevanje vida. Deluje tako, da začasno zadrži v spominu vizijo ikon, ki so slike in oblike, tudi potem, ko slika ni več vidna. Ta neprostovoljna sposobnost omogoča očesni mrežnici, da ohrani osnovno strukturo slike tudi po tem, ko zapusti in ni več vidna. Ta začasno ohranjena ikonična podoba se hrani dovolj dolgo za takojšnje namene, nato pa se izgubi ali premakne v dolgoročno ali kratkoročno shranjevanje. Ikonične spomine, ki so bili premaknjeni v dolgoročno shranjevanje, je mogoče uporabiti za kasnejšo primerjavo podobnih ikon ali slik.

Nevroznanstveniki pravijo, da ikonski spomin ni enak slikovni spomin, ki ga uporabljajo tisti, ki imajo fotografski spomin, saj ta funkcija pripada višjemu predelu vizualne obdelave možganov. Shranjevanje ikoničnega spomina se uporablja pri ohranjanju pomnilnika slik med utripi. Brez tega bi vid sestavljali nepovezane fotografije brez zapisov gibanja žarišča mrežnice. Ta senzorična shramba možganom omogoča tudi obdelavo občutka gibanja ali gibanja v neprekinjenem toku, kot ko ptica preleti dvorišče z drevesa na ograjo.

Znanstveniki pravijo, da se razvoj ikoničnih spominskih funkcij začne v otroštvu in se razvija kot sistemi vizualne zaznave, postopoma, vzpostavljajo močne povezave med informacijami, ki jih prejme očesna mrežnica, in možganskimi centri za vizualno obdelavo. Zmogljivost odraslega za ikonski spomin je v celoti razvita, ko je otrok star približno pet let. Dolžina časa, v katerem je slika hranjena, pa se poveča, da se ujema s časom, v katerem odrasla oseba zadrži spomin do enajstega leta. Skozi vse življenje se lahko človekove ikonične spominske sposobnosti zmanjšajo le za 20 milisekund med 20. in 60. letom, razen kakršne koli nepredvidene poškodbe možganov zaradi poškodbe ali bolezni.

Raziskave funkcij ikoničnega spomina so pokazale, da je upad ikoničnega spomina lahko povezan z zgodnjimi znaki Alzheimerjeve bolezni. Izgubo nekaj ikoničnega spomina so ugotovili pri tistih, ki kažejo disfunkcije, znane kot blage kognitivne motnje (MCI), pri katerih je najverjetneje zbolela za Alzheimerjevo boleznijo. Sposobnost prenosa informacij v kratkoročno ali dolgoročno shranjevanje je enakovredna veliko starejšim populacijam brez zgodovine MCI. V študijah pa sta pri bolnikih z MCI skrajšana dolžina kratkoročnega spomina in ikonična dolžina spomina.